Festival Brda & Collio: vinska skušnjava v renesančni Vili Vipolže
Slednje, vsekakor pa tudi človeške družbe, je bilo v Vipolžah preteklo soboto na pretek. Prijetna množica ljudi se je pred vilo, ki se bohoti vrh vasice Vipolže, zbrala že ob 14. uri, ko se je začelo odvijati dogajanje festivala Brda & Collio v organizaciji Vinoteke Brda.
Vinarji – teh je bilo preko petdeset – so le najboljše od najboljšega pripravili v dveh večjih sobanah. Prva je bila v nadstropju, kjer so se med drugim zvrstili vinarji Iaquin, Klet Brda, Movia, Simon Komjanc, Edi Simčič, Kristalvin, Luca Kren, Bizjak, Gortani, Sosolič, Blažič, Prinčič, Bolzzico, Valter Sirk, Nebo in še številni drugi.
Največ je bilo na izbiro rebul, malvazij, šardonejev, tokaja, belega pinota, sauvignona blanc, redki pa so zašli tudi onkraj pričakovanih okvirjev, tako da so najbolj zagnani lahko okusili tudi kak kozarec rumenega muškata, ki sicer ni najbolj tipična sorta za Brda, podobno pa je bilo tudi s tramincem, ki v resnici oba bolj pripadata štajerskemu vinorodnemu okolišu.
Eno izmed bolj pisano zastopanih stojnic je imela gotovo Klet Brda, kjer so ponujali svoji dve penini, od znamk pa so bazirali predvsem na Bagueri, ki prvenstveno kotira na hujše vinske privržence, ponudili pa so tudi vino Krasno.
Ljubiteljem dobrih vin so kvalitetno ustregli tudi pri bližnjem vinarju – Kristalvin. Alan Kristančič Rebula je predstavljal več etiket, ki jih je možno najti v njihovi vinski kleti, še posebej pa je izstopalo eno izmed njihovih eminentnejših vin: Jakot (oziroma brano od zadaj: tokaj) Selection, stočili pa so tudi kar nekaj svojega šardoneja.
Neopaženo ni ostalo niti vinarstvo Iaquin, ki je ponujalo svoj šardone, dolan (oziroma tokaj) in malvazijo. Miza je pod vinsko težo pokala tudi pri Ediju Simčiču oziroma njegovih vinarsko nadarjenih potomcih, zdaj že pri njegovih vnukih, ki vino tržijo pod njegovim imenom. Po naših opažanjih si je večina obiskovalcev festivala pri njihovi stojnici poželela malvazije ali sivega pinota.
Po drugi strani so klet vile polnili vinarji – predvsem pa njihovi navdušenci – Mania, Ronk, Renato Keber, Ščurek … Če je obiskovalce v gornjih prostorih vile animiral pianist, sta imela tu med drugim nastop dva solista, ki sta v duetu gostom zapela precej znano Con te partiro oziroma Time to Say Goodbye italijanskega tenorista Andrea Bocellija.
Dogajanje v razkošni renesančni vili, do katere se je iz Nove Gorice lažje prebiti po italijanskih cestah, je z vinarskega vidika počasi ugašalo, dokler niso zadnji vinarji par minut čez 21. uro zares končali s pretakanjem rujnih kapljic tedaj že pošteno razpoloženim gostom. Festival se s tem sicer ni še povsem zaključil, saj je sledil »after party« z didžejem Antoniom Rojem, ki je v prejšnjem stoletju polnil marsikateri primorski diskač.
O zabavi ne bomo izgubljali besed (kaj mora nemara ostati tudi skrivnost), se je pa festival zaključil mnogo kasneje z obilico precej razživetih gostih, ki so vidno uživali v vinski skušnjavi, ki je je bilo v soboto v Vipolžah vse polno.
Besedilo, fotografije in videoposnetek: Rok Učakar Grašič