Bogastvo slovenskega podeželja

Če bi sodili po tem, kar smo minulo soboto kljub dežju in z dežnikom v roki lahko videli na prireditvi Podeželje v mestu na ljubljanskem Pogačarjevem trgu, je Slovenija izjemna v več pogledih. Kmetje pridelujejo odlično sadje in zelenjavo ter v hlevih redijo zdravo živino, na podeželju pa imamo tudi pridne rokodelce, oblikovalce, zeliščarje in sirarje.

Pa začnimo pri slednjem, pri siru. V Novem svetu, na poti iz Logatca proti Idriji, je ekološka kmetija Leskov gaj. »Na kmetiji imamo med drugim 25 koz, ki dajejo odlično mleko, iz katerega delamo različne kozje sire,« je povedal gospodar Franc Leskovec. »Zdaj molžemo vsak drugi dan, saj bo za naše koze kmalu nastopilo drugačno obdobje. Ali veste, zakaj oktobru pravimo tudi kozoprsk? Takrat se bodo koze ženile in februarja že pričakujemo prve mladiče. Seveda pustimo, da se mlade kozice hranijo pri materi in ne z umetno hrano.«

Še ena o siru. Trniče z Velike planine po novem uvrščajo med sire in niso le ljubezenska darila pastirjev. Tokrat so trnič, ki ga je na stojnici kamniškega zavoda za turizem in šport predstavila Sabina Romšak, ponudili Ljubljančanom. »Obiskovalcem sem povedala, na kakšen način lahko v kulinariki uporabijo trnič in h katerim jedem ga lahko postrežemo,« nam je povedala Romšakova. »Zato pravimo, da trnič sodi na vsako slovensko mizo.«

Marvita postaja blagovna znamka za številne zares domače izdelke, ki jih na kmetiji Lopan v Ločah pri Slovenskih Konjicah razvija Marjana Acman. »Gre za nove okuse domače hrane,« poudarja Acmanova. »Predvsem želim vse, kar predelam, tudi sama pridelati, pa naj gre za testenine in rezance, različne marmelade, peciva in potice, prelive in omake in še bi lahko naštevala. Pot od zemlje do končnega izdelka je sicer dolga, a se splača potruditi.«

Posebno mesto so na tokratnem Podeželju v mestu namenili kmetijam, rokodelcem, oblikovalcem in zeliščarjem, ki se predstavljajo pod blagovno znamko Srce Slovenije, ki nosi v sebi raznolikost ponudbe.

V Srcu Slovenije imajo tudi čudovit vrt zdravilnih rastlin, ki deluje pod vodstvom Sabine Grošelj. »Zdravilne rastline so dobile nov dom na travniku v Osredkah v občini Dol pri Ljubljani,« pravi nekdanja profesorica. »Dvesto različnih sort pokriva prek 800 kvadratnih metrov ekološko obdelanih površin brez dodajanja kemičnih sredstev za varstvo in regulacijo rasti ter brez gensko spremenjenih organizmov. Našo zbirko bomo še dopolnjevali in se potrudili na enem mestu prikazati čim več sort. Zdravilne zeli so k nam prišle od vsepovsod. Rastline nabiramo na višku njihovih zdravilnih moči, ki jih ujamemo v čajnih mešanicah, alkoholnih in oljnih izvlečkih, mazilih, začimbnih mešanicah, marmeladah, vinih, sirupih, blazinah in podobno.«

V Srcu Slovenije si prizadevajo tudi za razvoj avtodomarskega turizma. Ignac Paternoster iz Tenetiš pri Litiji se sicer ukvarja s kmečkim turizmom in iz kravjega mleka pripravlja odličen sir z najrazličnejšimi dodatki. A to še ni vse, saj so iz starega hleva uredili pravo postojanko za avtodomarje. »Gostje, ki prihajajo v Slovenije z avtodomom, še premalo poznajo točke, kjer bi se lahko ustavili in kjer bi lahko dobili vse potrebno, da preživijo mirno noč,« je povedal Ignac. »Pri nas smo do tistih, ki se ustavijo z avtodomom, še posebej gostoljubni.«

Podeželje ni samo dobra hrana in pijača. Daleč stran od mestnega vrveža ustvarja Barbara Dacar iz Šmartnega pri Litiji. »Uporabljam raznovrstne materiale in barve, ki se prelijejo v neponovljivo harmonično celoto,« pravi oblikovalka unikatnega nakita. »Pri ustvarjanju me vodi lastna intuitivnost, saj se v ateljeju prepuščam trenutnim in spontanim navdihom. Kolekcije nakita so si enotne po svoji veliki pestrosti. V dosedanjem opusu mojega dela sem ročno izdelala ogrlice, prstane, zapestnice, tudi lasne sponke, pa ljubke okvirje za sliko ali zrcalce … Nekaj posebnega je tudi sama embalaža, ki ji posvečam posebno pozornost. Lahko bi posredno govorila tudi o celostnem pristopu ustvarjanja – tako k oblikovanju kakor tudi ponudbi.«

Skupinska fotografija ob koncu akcije Krompir moraš imeti – v življenju ali na mizi. (Foto: Primož Hieng)

Tokratna prireditev Podeželje v mestu je imela tudi dobrodelni značaj. Ko so točno opoldne odbili zvonovi bližnje stolnice, so pod geslom Krompir moraš imeti – v življenju ali na mizi, Zvezi prijateljev mladine Slovenije podarili »krompirjev ček« za 25 ton krompirja. Kot je povedala predsednica zveze Darja Groznik, bodo krompir razdelili 500 socialno ogroženim družinam. Krompir je podarila kmetija Drinovec iz Naklega, dodatnih 10 ton pa bodo podarili prizadetim v letošnjih poplavah v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Podelitve obeh krompirjevih čekov se je udeležil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki je pohvalil potezo Drinovčeve kmetije. »Bodimo ambasadorji dobre volje, dobrega dela in druženja,« so ob koncu povedali organizatorji dobrodelne akcije Krompir moraš imeti – v življenju ali na mizi. Zdaj bo tega krompirja, predvsem na mizi, kar 35 ton.