50 let učilne radomeljske zidane in 125 let osnovnošolskega izobraževanja

V osemdesetih letih 18. stoletja je luč sveta po zaslugi Marije Terezije ugledala šolska reforma, ki je otrokom omogočila izobraževanje in s tem boljše življenje. Dobrih 100 let kasneje se je leta 1888 v Radomljah »rodila« prva osnovna šola, kar pa ne pomeni, da se radomeljska mladina ni izobraževala že prej.

Premožni domačini so namreč do tega leta svoje otroke pošiljali v šolo v Ljubljano, Kamnik ali Mengeš. Redne šole v Radomljah še ni bilo; radomeljsko mladino so cerkovniki in organisti poučevali brati, pisati in računati. V petdesetih letih 19. stoletja je delovala tudi zasilna šola, kjer so se mladi nadobudneži s pomočjo duhovnika pripravljali za življenje. Prav posebno je bilo leto 1963, ko je na preserski strani zrastla moderna rdeča ustanova, namenjena izobraževanju učencev Radomelj, Preserij, Homca, Volčjega potoka in Rov. Vse od leta 1888 je bila v krajanih močno prisotna zavest, da je izobraževanje temelj srečne in lepe prihodnosti vsakega otroka. In v takem duhu delujejo še danes – 125 let kasneje, saj so krajevne skupnosti, občina in kraj močno prepleteni ter povezani, hkrati pa se njihovo vzajemno delovanje kaže v vsakdanu teh prebivalcev.

Tako častitljivega dogodka ne gre spregledati, še manj ga pozabiti ali ne obeležiti, zato so učenci, delavci šole z vodstvom, nekdanjimi učenci ter učitelji pripravili dih jemajočo slovesnost, ki je mavrično obarvala deževni petek, 22. novembra 2013. Koordinator Boštjan Domjanić je s sodelavci ponovno dokazal in potrdil, da vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa OŠ Preserje pri Radomljah delujejo po sedmih Glasserjevih povezovalnih navadah: podpiranje, spodbujanje, spoštovanje, zaupanje, sprejemanje, poslušanje in dogovarjanje.

Slavnostna prireditev z naslovom Z roko v roki iz preteklosti v prihodnost je združila nekdanje s sedanjim ter tlakovala pot prihodnjim. Številni nastopajoči so se poklonili visokemu jubileju in pristavili svoj kamenček v mozaik bogate zgodovine radomeljskega izobraževanja in učilne rdeče zidane. Slavnostne fanfare Roka Novaka, Gregorja Burnika in Mihe Ručigaja so napovedale dve uri obujanja spominov, toplih občutkov, nasmehov ter čiste zabave. Roko v roki so si na odru podajali Mengeška godba, Mladinski in otroški pevski zbor OŠ Preserje pri Radomljah s Karmen Logar in Tomažem Habetom, učenci 4. razreda s folklorno točko pod vodstvom Ruše Zupančič in Marjane Borovnice ter gostje Marija Tome na citrah, Rok Zupančič na frajtonarici, kvartet glasbene šole Kamnik, učenci 1. razredov z učiteljico Natašo Štebe, učenci pod vodstvom Katje Saksida ter Nataše Puhner, učenci predmetne stopnje pod vodstvom Boštjana Domjanića, Martina Šraj s Hano Bajec, Tejo Hribar, Najo Šarec, Ano Vidergar, Maticem Toninom in Rebeko Satler. Zadnjo roko je sprejel še učiteljski pevski zbor pod vodstvom nekdanjega učenca Uroša Peleta s skladbo Ljubezen sončni žarek je.

O dobrem in kakovostnem delu sta spregovorila domžalski župan Toni Dragar in ravnateljica Ana Nuša Kern. Toni Dragar je učencem zaželel, da naj svoje življenjske knjige polnijo z uspehi, otroškimi in mladostnimi dogodivščinami ter sanjami, predvsem pa naj vedno hodijo za cilji, ki so si jih zastavili. Ponos in sreča sta odsevala na obrazu ravnateljice, ki se je z izbranimi besedami dotaknila slehernega obiskovalca. Njena občutja so se pomešala z njihovimi in na koncu je bilo moč čutiti tako trdno vez, ki jo lahko stketa le globoko zaupanje in spoštovanje.

V vročici petkovega večera je piko na i na tako pomembni rojstnodnevni zabavi predstavljala torta velikanka, s katero so se pogostili nastopajoči in obiskovalci. Njihovi obrazi so izdajali, da slajše torte, ki ima tako globok izobraževalni in življenjski okus, še niso jedli. Nepozabno prireditev so dopolnile čudovite razstave na šolskih hodnikih in v mali jedilnici, kjer je bil predstavljen utrip šole skozi čas, umetniške stvaritve nekdanjih učencev Jana Bernota in Janeza Gorška ter nekdanjega učitelja Moma Lisičića.

Slavnostno obarvani meseci tega šolskega leta pa so botrovali tudi k rojstvu zbornika, v katerem so zajeti zgodovina šolstva v teh krajih, spomini nekdanjih učiteljev in ravnateljev, fotografije in likovni izdelki. Držati v rokah zbornik, v katerem je zbranih toliko pomembnosti, je poseben občutek predvsem za nekdanje učitelje, učence in ravnatelje, ki so utrdili izobraževalno pot nam, sedanjim učiteljem, učencem, staršem, tako je ta zbornik poklon njim in vsem tistim, ki so delovali v dobrobit učencev.

Vsega lepega je hitro konec. Čeprav si je marsikdo od nas želel, da bi se minute vlekle v neskončnost, ure slovesa nismo mogli zaustaviti. Ko je še zadnji obiskovalec zapustil hram modrosti, je po hodnikih in učilnicah zavela tišina, pristna tišina topline, ki jo rodijo nepozabni trenutki, polni radosti, ter šepetajo zgodbo o uspehu, dobrih odnosih, edinstvenih učencih ter starših in nepogrešljivih delavcih šole. Zaradi vsega tega je prihodnost svetlejša kot najsvetlejša zvezda in jasnejša kot jutranja rosa. In tudi zaradi tega je vsak dan polnejši in smiselnejši za vse nas na šoli in izven nje.

Video posnetek deževnega plesa učencev prvega razreda si lahko pogledate TUKAJ, mavrični ples učencev pa  TUKAJ.

Avtor: mag. Jasmina Pogačnik; Foto: mag. Jasmina Pogačnik; Video: Franci Kociper
Komentarji uporabnikov
Tagi