Ponedeljkov klicaj – Turistični nagelj za domžalsko tržnico

Spominjam se začetkov domžalske tržnice, ko so postavili nekaj stojnic in tako omogočili prodajo kmetijskih pridelkov domačinom iz okoliških vasi. Potem je Občina Domžale začela z načrtnim urejanjem in širjenjem tržnega prostora.

Tržni prostor so povečali, uredili tlake, postavili prodajne hiške in stojnice, skratka, domžalska tržnica je postala večja, urejena, dodali so ji še tako imenovano večnamensko ploščad. Danes je to lepo urejen prostor, kamor zahaja vse več kupcev. Pomembna je seveda tudi ponudba, ki je – to lahko z gotovostjo in iz prve roke potrdim – zares pestra. In zanimivo: na tržnici ne prodajajo samo okoliški pridelovalci in drugi ponudniki sadja in zelenjave ter ostalih stvari, na primer mestnih izdelkov, sadik, kruha in peciva, temveč v Domžale radi prihajajo ponudniki iz vseh koncev Slovenije.

Še ne dolgo tega sem bil reden kupec na eni izmed ljubljanskih tržnic, tisti, ki so jo uredili ob velikem nakupovalnem centru na vzhodu Ljubljane. Potem sem nekoč natančneje pregledal ponudbo nekaterih »kmetov«. In ugotovil, da ti kmetje pravzaprav nimajo niti koščka zemlje, temveč zelenjavo v glavnem kupujejo na veletržnici v Vižmarjih in jo nato kot »svojo« (pre)prodajajo na tržnici. Pri sadju je zgodba zelo podobna. Najbolj mi gredo na živce tisti prodajalci, ki so v Slovenijo prišli iz nekdanjih jugoslovanskih republik oziroma iz ene od nekdanjih avtonomnih pokrajin. Na vsakem koraku, ko si želiš v miru ogledati ponudbo, dobesedno »lajajo« vate, te cukajo za rokav in podobno, ko pa prideš domov, vidiš, da so ti ob vsej pocukarni prijaznosti prodali »mačka v žaklju«.

Tega na domžalski tržnici ni. Veš, od kod prihaja zelenjava. Prodajalci so prijazni, saj se še kako dobro zavedajo, da te ne bo več nazaj, če ti bodo prodali slabo zelenjavo. In tako je tudi pri ostalih izdelkih. Lepo ter pohvalno in to me zelo veseli. V podrobnosti se ne bom spuščal, vem pa, da raje prihajam na domžalsko tržnico, kjer povrhu vsega vedno najdem brezplačen parkirni prostor. Zdaj so asfaltirali dostop in že to je premik na bolje.

Še nekaj je pomembno, ko govorimo o tržnem prostoru. Večnamenska ploščad, ki so jo uredili, ne sameva. Vse več je dogodkov, ki privabljajo obiskovalce, kjer moram še posebej omeniti prireditve Dobrodošli v Domžalah. V več kot letu dni smo tako lahko spoznali kar nekaj skritih slovenskih kotičkov, ki jih morda nikoli niti ne bi videli in spoznali njihovo turistično, kulturno, kulinarično in rokodelsko tradicijo. Tako je bilo tudi minulo soboto, ko smo lahko uživali ob prijazni ponudbi Zgornjega Posočja. In kot je rekel eden od obiskovalcev: »Kar sram me, da še nisem bil pri izviru Soče in letos bom zagotovo šel v te kraje, kjer bom preživel del svojega dopusta.«

In če sklenem: tržnica v Domžalah je postala tudi pomembno družabno središče, daleč stran od velikih centrov, kamor mnogi zahajajo zgolj in samo zaradi tega, ker se nadejajo, da bodo koga srečali in z njim popili skodelico kave ali vrček hladnega piva. Žal že nekaj časa ne podeljujejo več turističnih nageljnov, a domžalska občina bi si ga z ureditvijo tržnice in ponudbo vsekakor več kot zaslužila.