Ponedeljkov klicaj – Športniki lahko dosegajo uspehe, kaj pa politiki?

Tale misel iz naslova me je spremljala ves konec tedna, ko sem se skupaj z mnogimi Slovenci veselil novih uspehov slovenskih športnikov na mednarodni sceni. Nikogar ne želim izpostavljati, nikogar grajati. Uspehi prinašajo radosti, a žal rodijo – sem in tja – tudi kak neuspeh. Potem smo do takih včasih kar neupravičeno kritični in krivični, če se jih prime smola.

Malo nas je, samo dva milijona Slovencev, ki se že od jeseni 2008 otepamo s krizo. Pa kaj kriza, ni zaposlitev, ni služb, mladi bojda odhajajo v tujino, kjer poprimejo za vsako delo, samo da zaslužijo in preživijo.

Na politični sceni pa ista situacija. Spet krožijo govorice o zamenjavi vlade, ki se tudi po več kot stotih dneh ni bogve kako izkazala. Kaj pa se je izboljšalo v tem času, vas sprašujem, kaj so naredili poslanci, ki lepo sedijo v parlamentu? Saj res, kje so rezultati? Jih ni? Ni jih!

Saj vem, da se stvari ne da čez noč spremeniti. Za vse je potreben čas. Čas, ki so ga Peter Prevc, Tina Maze in Filip Flisar, porabili, da so danes to, kar so. Trije uspešni Slovenci (pa niso edini), ki so nešteto ur svojega življenja namesto za zabavo, za pohajkovanje po mestu in ples v kakem klubu namenili za treninge, številne poti, za garanje.

Če zapišem nekoliko poetično, športniki so naš svetal vzgled, so naše poslanstvo in so naši vzorniki. Poznam, osebno in samo tako, po imenu in priimku, tudi kar nekaj uspešnih direktorjev še bolj uspešnih podjetij. Saj pri nas res ni vse tako slabo, so tudi dobre firme, uspešne.

Zakaj torej ne bi enkrat poizkusili in dali možnost uspešnemu direktorju, da postane predsednik vlade. Prepričan sem, da bi uspel. Marsikateri uspešni direktor se še kako dobro zaveda, da uspeh ne pride čez noč. Zato je treba garati. Kaj pa naša politika? Ali kaj gara?
Saj poznate tisto pesem: Odgovor pozna samo veter …