Ponedeljkov klicaj – Preprosto prazniki
Konec aprila in začetek maja je zaznamovan z vrsto praznikov, le da je tistih, ko smo lahko doma, torej so dela prosti, bolj malo. Že tako in tako so nas prejšnji oblastniki prikrajšali za drugi dan novoletnih praznikov, čeprav se zdi, da so si mnogi vstop v novo leto podaljšali z enodnevnim dopustom. Veliko se z ukinitvijo drugega januarja, ki je bil pred tem dela prost dan, torej ni spremenilo, koliko pa smo dejansko prihranili, pa naj povejo strokovnjaki. Zagotovo ne veliko …
Pred kratkim so praznovali v občini Domžale. Devetnajsti april so si za svoj občinski praznik izbrali kot spomin na dan, ko so Domžale leta 1952 razglasili za mesto. Danes je to sodobna in urejena občina, ena večjih v Sloveniji, tudi po številu prebivalcev.
Trzin je bil nekoč del »velike« domžalske občine. Po odcepitvi je postal druga najmanjša slovenska občina, a hkrati tudi med najbolj razvitimi v Sloveniji. Za svoj občinski praznik so si izbrali 15. maj, ko je bil Trzin leta 1273 prvič omenjen v ohranjenih pisnih dokumentih.
Petnajstega maja praznujejo tudi v občini Komenda, v Mengšu pa so za svoj občinski praznik izbrali 29. maj, rojstni dan rojaka in pisatelja Janeza Trdine (1830). V vseh občinah že po tradiciji podeljujejo občinska priznanja in nagrade najbolj zaslužnim posameznikom in organizacijam ob njihovih dosežkih ter za njihov prispevek k prepoznavnosti v posameznih okoljih.
Potem so tu še vseslovenski, tudi državni prazniki, dela prosti dnevi. Najprej smo 27. aprila praznovali dan Osvobodilne fronte, ki so ga pozneje prekrstili v dan upora proti okupatorju. Letos – z malo smole – je 27. april padel na že tako in tako prosto nedeljo.
Prvi maj ostaja – tradicionalno – praznik delavstva, ki ga bodo tudi letos po občinskih središčih in tudi širše zaznamovale budnice v izvedbi različnih pihalnih orkestrov. Temu bodo sledila še srečanja delavcev, kakršno je na primer vsakoletno srečanje v Kamniški Bistrici. Eno večjih srečanj pripravljajo tudi na Tuštanju v Moravški dolini. Zdi se, da je položaj zaposlenih in tistih, ki so zaradi takšnih in drugačnih razlogov izgubili delo, danes še posebej težak. Poseben problem sodobne Slovenije in verjetno tudi delavstva v drugih državah, je negotovost, ki hromi voljo in mnoge že spravlja v obup ali celo na prag revščine. Že nekaj let se otepamo z gospodarsko krizo, a luči na koncu tega zares temnega tunela nikakor ni videti. Obeta se nam (spet) nova vladna kriza, pa smo tam.
Ne glede na zgodovinski spomin, da smo 25. maja praznovali domnevni rojstni dan pokojnega predsednika Socialistične federativne republike Jugoslavije Josipa Broza Tita, bi bilo pravzaprav kar lepo, da bi imeli v letu tudi praznik mladih, ki so temelj prihodnosti vsake sodobne družbe.
Da bi bil to njihov dan, poln optimizma, da bo tudi njim (končno) le posijalo sonce. Dovolj je skorajda neskončne zimsko-pomladne sivine … Tudi v prenesenem pomenu.