Ponedeljkov klicaj – Odlikovanje na prsi prav vsem slovenskim gasilcem

V svojem pisanju sem že večkrat omenjal, da z nastankom in razvojem vremena pri nas zadnje čase nekaj ni v redu. Včasih se do tega problema obnašamo očitno zelo brezbrižno, kar kažejo tudi zadnje poplave. Res smo nemočni v boju z naravo, a marsikaj bi lahko preprečili sami.

Očitno nas nobena nesreča ne izuči več, da ne bi ponavljali napak. In čakamo. Na državo, ki naj bi bila odgovorna zato, da so vodotoki polni nesnage, vejevja, drevesnih debel in še česa. Potem se ob obilnem deževju, kakršnega smo bili deležni v zadnjih tednih, ponavljajo zgodbe. Vode naraščajo, reke in potoki, polni nesnage, prestopajo bregove ter iščejo svoje (nove) poti. Žal tudi do hiš, njiv in polj, travnikov, razlivajo se po cestah. Nekoč smo imeli vaje NNNP – Nič nas ne sme presenetiti, ko smo se »igrali« potrese, poplave, take in drugačne napade, pa smo se marsikaj tudi naučili. In danes? Vse prevečkrat se prepuščamo trenutnem naključju, žal tudi prevečkrat prepozno. Takrat gre zares.

Spet in sto in prvič so se izkazali naši slovenski gasilci. Težko je z besedami opisati njihovo neprecenljivo pomoč, njihovo neizmerno energijo, ki jo vlagajo v to, da bi se razmere na poplavljenih območjih čimprej uredile.

Letos so se gasilci še posebej nagarali. Začelo se je v začetku februarja z žledom in potem nadaljevalo z vsemi vremenskimi ujmami tega leta. Zdi se, da gre za ogromno ekipo, ki je sposobna vzdržati nadpovprečne napore. Tudi ob negotovosti, ko mnogi ne vedo, kako jih bodo sprejeli na njihovih delovnih mestih. Nesebični so, ko gre za pomoč sočloveku. Brez njih bi težko živeli, brez njihovega neizmernega razdajanja prav na vsakem koraku.

Zato bom tokrat sklenil tole pisanje samo z naslednjim razmišljanjem. Pred dnevi je predsednik republike Borut Pahor podeljeval odlikovanja trem zaslužnim ljudem. Prav. So si jih pač zaslužili, ampak – za božjo voljo in lepo prosim – naj se ob naslednji priložnosti spomni nekdo, da bo kako odlikovanje na prsi pripel prav vsem slovenskim gasilcem. Za pohvalo in zahvalo, za dober namen in za dober občutek. Prav to sem pogrešal, ko sem iz toplega zavetja doma prek TV ekrana in monitorja računalnika spremljal, kako je zalivalo Slovenijo.

Zatorej, dragi gasilci in drage gasilke – iskrena hvala za ves vaš trud. Enaka hvala velja tudi vsem ostalim, torej tudi pripadnikom civilne zaščite in drugim, ki so s svojim prispevkom na tak ali drugačen – pomagali. In naj jim država končno uredi vsem tak status, da bodo brez strahu izostali z dela.