Ponedeljkov klicaj – Ne krivite vremenarjev, prosim!
Vreme je zelo nepredvidljiva stvar, nekaj podobnega loteriji, bolje rečeno lotu. Če si še tako prepričan v svoje zmagovite številke, ki jih prekrižaš na lističu za loto, je na koncu vedno boben s številkami tisti, ki odloča o naši usodi. In največkrat z dobitkom ni nič, z vremenom pa … Je, kakršno pač je, in tega ne moremo spreminjati.
Minuli teden je minil, lahko rečem prvič po mnogih letih, v znamenju opozoril Agencije republike Slovenije za okolje, kjer deluje služba, ki smo ji včasih rekli Hidrometeorološki zavod Republike Slovenije. Kakorkoli že, naši vremenarji so nas torej zelo resno opozorili o napovedanih količinah snega in o moči vetra, ki naj bi pihal. Nekje so zaprli šole oziroma so se odločili, da zaradi varnosti ne bo pouka.
Ker se je del napovedi v glavnem uresničil v Vipavski dolini in deloma na Primorskem, kar se pa snega in količin tiče, pa v južni Sloveniji, so svoje predolge jezike spet stegnili tisti, ki se pač ne zavedajo, da je napovedovanje vremena tako muhasto kot vreme samo.
Mi, ki živimo v osrednji Sloveniji, od Kamnika do Iga in od Medvod do Litije, nismo občutili kakih posebnih vremenskih razmer. Na sneženo podlago je sicer padlo nekaj centimetrov snega, malo je zapihal veter in to je bilo vse. Po televiziji smo gledali, kaj pomeni, ko v Vipavski dolini zapiha burja s 150 kilometri na uro in še več, videli smo Kočevje, kjer je zapadlo pol metra snega.
Nikakor se ne smemo zdaj posmehovati našim vremenarjem, kajti odvisni so od tistega, kar jim kažejo sodobne meteorološke naprave. Nič jih ni treba karati in stegovati dolge jezike, češ, spet so se zmotili, zagnali so paniko, po nepotrebnem so šole odpovedovale pouk itd. Vremenarji so nas, še posebej ob poplavah, znali vedno pravočasno opozoriti, kje bodo vode prestopile bregove, le ubogali jih nismo, in je bilo za marsikoga prepozno in usodno.
Zatorej, še zmeraj je veliko bolje, da smo bili na morebitno vremensko ujmo pripravljeni, kot pa, da bi se zgodilo ravno obratno. Šele potem bi jih vlačili po jezikih sem in tja. Zatorej: ne krivite vremenarjev, prosim!
