Ponedeljkov klicaj – Lulamo pa kar mimo … školjke

Ko te prime, je treba na stranišče. Žal ena izmed tistih človeških bio nadlog, ki pač zahteva hiter odziv. Še posebej, če si pred predstavo v katerem koli hramu kulture privoščiš še stekleničko mineralne vode. In kot zakleto, te prime med predstavo ravno takrat, ko je najbolj zanimivo, tako da tudi do odmora ne moreš počakati.

Tisti, ki so načrtovali WC-je ob prenovi Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah, morda z mehurjem in obiskovanjem kulturnih prireditev sploh niso imeli težav, ali pa so to načrtovale predstavnice nežnejšega spola, ki vpogleda v moški del stranišča ponavadi niti ne poznajo.

Nič ne kritiziram osrednjega domžalskega kulturnega hrama. Kritiziram lahko le tiste kulturne navdušence, ki žal scalnega bontona ne poznajo. Moški pač, ki lulajo mimo naprav, ki sprejemajo naš odvečni urin. OK, so ljudje različnih starosti, ki imajo lahko takšne ali drugačne tegobe z mehurjem, prostato in podobnimi organi. Tudi ni prijetno odvajati, ko čutiš, da ti za hrbtom stoji nekdo z enakim problemom.

Žal pisoarji v hramu Franca Bernika niso najboljši, tako da ti lahko kak curek pošprica prav za predstavo očiščene čevlje. A slika je povsem drugačna v tistem majhnem prostoru, kjer je školjka. Ne tista morska, ampak školjka, kamor ponavadi sedemo ob nekoliko večji potrebi. Ker je v odmoru predstave Pašjon Iztoka Mlakarja, ki smo si jo v četrtek zvečer ogledali v KDFB, marsikoga pritisnilo, so – moški kajpak – svoje odtočili v školjko. A sem prepričan, kar sem opazil na lastne oči, da so mnogi scali – oprostite izrazu – mimo školjke.

Kultura ni samo predstava na odru, kultura so obiskovalci in kultura so lahko čisti WC-ji. Tukaj KDFB seveda nima nič, imajo pa tisti, ki so v izdatni količini špricali – mimo. Fotografija je simbolična.