Ponedeljkov klicaj – Ko zatajijo veliki
Spletni portal Domžalec je pred kratkim praznoval drugo obletnico svojega delovanja. Ocenjujem, da je svojo nalogo v tem času več kot dobro opravil. Postal je vodilni elektronski medij v občini Domžale, ki občasno, predvsem ob izrednih dogodkih, poroča tudi iz sosednjih občin. Vsekakor bi veljalo razmisliti, da bi Domžalec prerasel občinske meje in v bodoče širše poročal predvsem iz vseh občin t. i. severnoljubljanske regije.
Odlika Domžalca je njegova aktualnost, saj se dovolj hitro odziva na dogodke. Zna torej poiskati ustrezne informacije, podatke, čeprav so ti morda na začetku in po prvi objavi še skromni. Temo zna razvijati naprej ter jo nato ustrezno opremiti s foto in video prispevki. Danes tehnologija omogoča marsikaj in Domžalec to spretno izkorišča v prid portala, predvsem pa v prid iskalcev vsebin, bralk in bralcev. Skromna novinarska ekipa sodelavcev je v dveh letih ustvarila zares veliko, ne le količinsko, saj se je Domžalec v tem času tudi kakovostno razvijal.
Morda se bodo tudi večji in že obstoječi mediji, ki samo nadgrajujejo vsebino tiskanih izdaj (ali morda obratno), morali zgledovati po manjših, nevtralnih medijih, ki jih trenutno še ne zanimajo t. i. plačljive vsebine. Zdi se mi, da mnogi še niso prišlo do spoznanja, da ljudje danes obvladujejo vse mogoče mobilne naprave, kjer spremljajo spletne vsebine, torej ne le prek domačega ali službenega računalnika. Manjši spletni portali postajajo nadvse aktualni in znajo slediti dogodkom, predvsem tistim, za katere so uredniki prepričani, da bi utegnili zanimati bralke in bralce, iskalce informacij.
To lahko potrdim, saj sem minuli četrtek doživel neprijetno novinarsko izkušnjo, ki kaže na to, da se znajo določeni večji spletni mediji odzvati le v primeru izrednih dogodkov, kakršni so na primer nesreče, požari, potresi in podobno. Določeni dogodki jih ne zanimajo, preprosto ne sledijo jim.
In zdaj k stvari. Minuli četrtek zvečer je bila v Zagorju ob Savi razglasitev Kmetice leta 2014. Organizatorji dogodka tudi pod embargom niso hoteli povedati imena in priimka ter kraja bivanja in dela omenjene gospe. Moja naloga je bila, da takoj po razglasitvi izvem, kdo je postala letošnja Kmetica leta in kje je doma. Zanašal sem se, da bo o tem poročala Slovenska tiskovna agencija, pa se to ni zgodilo. Šele naslednji dan dopoldne so poročali o tem.
Tudi osrednji slovenski časnik ni prinesel novice o aktualni kmetici leta, kaj šele osrednja RTV hiša. Skratka, popoln molk. Ob takem molku se človeka lahko loti že manjši obup. Ker je bil na prireditvi prisoten tudi predsednik republike Borut Pahor, sem nekajkrat pogledal tudi na njegovo uradno stran. Tam okrog pol enajste ure zvečer je Pahor na twitterju objavil en sam, a odrešilni stavek: Kmetica leta je postala … Bravo in hvala, gospod predsednik! Rešili ste me, medtem ko sem se z rahlim priokusom glede na odzivnost »velikih« spletnih medijev odpravil v posteljo. In seveda iskrene čestitke Kmetici leta 2014 Milki Podrečnik iz Mežiške doline! Razglasitve Kmetice leta očitno ni zanimiva tema. Zame vsekakor je.