Ponedeljkov klicaj – Ekološki krompir
Krompir ima v prehrani Slovencev pomembno mesto in še danes smo lahko hvaležni cesarici Mariji Tereziji, da je v času svojega vladanja prav našemu malemu človeku namenila toliko pozornosti. Tudi s krompirjem, s katerim je želela izboljšati prehrano takratnih prebivalcev na območju današnje Slovenije.
Ja, svoje zasluge za krompir ima nedvomno tudi Krištof Kolumb, ki ga je prinesel v Evropo, kamor naj bi prišel iz daljnega Čila in Peruja. Danes bojda poznamo kakšnih tri tisoč vrst krompirja. In Slovenci ga znamo pripraviti na sto in en način, čeprav mnogi še najbolj prisegajo na praženega, ki so mu posvetili celo himno; ustanovili so celo društvo ljubiteljev praženega krompirja.
V teh dneh me je pot zanesla na eno od številnih prireditev, ki je bila v kraju južno od našega glavnega mesta. Klasika. Stojnice, nekaj gostinske ponudbe, igrala za otroke, ansambel s prehrupno glasbo. Na eni izmed stojnic se je predstavljala tudi domača ekološka kmetija. Krompir, korenje, bučke, peteršilj, kolerabice, fižol. Pa še nekaj vrečk z ekološko pirino moko.
Tokrat nas torej zanima le krompir. Ekološki krompir. Kot kaže, je imela naša ekološka kmetica lepo letino, čeprav zgodnji krompir še ne sodi med tistega, ki ga Slovenci radi kupujemo za ozimnico. Ta krompir sodi v pečico, v ponev ali samo v lonec. Ker je mlad, je hitro kuhan in pečen. Kuhani in pečeni smo bili tudi mi, ko smo povprašali za ceno. Dva evra za kilogram. Ker je pač ekološki. Mar je res ekološki? Je res dovolj, da ima gospa kmetica nek certifikat, da prideluje ekološko? To je nekaj vprašanj, ki se mi porajajo vsakič, ko pridelovalci na vse pretege hvalijo svoj eko pridelek. Priznam, navdušen sem nad tako imenovano ekološko pridelavo, a ne za vsako ceno. Prav cena pa je tista, ki danes očitno kroji tudi ponudbo in povpraševanje. Tudi pri krompirju. In če je ta ekološki krompir za sto in več odstotkov dražji od navadnega, potem me res zanima, ali je bilo v njegovo pridelavo vloženega za sto in več odstotkov truda, oranja zemlje, kopanja, odstranjevanja plevelov in podobno.
Žal so časi taki, da gledamo na vsak evro. Mnogi že veliko bolj premišljeno kot v preteklosti načrtujejo vsakodnevne nakupe. V trgovine hodimo z listkom, iščemo najnižje cene. Tudi tuji trgovci, ki so po Sloveniji kot pajki razpredli svoje mreže, postajajo vse bolj priljubljeni in številni potrošniki vsakodnevne nakupe opravljajo pri njih.
Torej, veseli smo, da se krepi ekološka zavest, da vemo, kaj jemo, a ne za vsako ceno. Dva evra za kilogram krompirja je očitno in odločno preveč …
Morda ni zaman pregovor, ki pravi: Najbolj neumen kmet ima največji krompir. Očitno tudi pri ekološkem …