Zakaj na referendum za pitno vodo in glasovanje proti sprejetju zakona?

Karin Božič Zupančič 1. julij, 2021
12.169 2 min. za branje

V nedeljo, 11. julija, bo referendum Za pitno vodo. Ministrstvo za okolje in prostor želi v Zakon o vodah vključiti 37. člen, za katerega se vsa stroka strinja, da pomeni veliko grožnjo za naše vodne vire. Ta člen namreč dovoljuje posege na vodnih in priobalnih zemljiščih – gradnjo objektov v javni rabi, v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov in drugih objektov (gradbeni zakon).

Po gradbenem zakonu je dovoljena gradnja različnih objektov v javni rabi ter javnih površin – to so gostilne, poslovni in upravni objekti, trgovine, stavbe za storitvene dejavnosti, obredne stavbe, ceste, parkirišča, pokopališča itd., kar bi po novem Zakonu o vodah močno povečalo tveganje za onesnaženje naših površinskih in podzemnih voda ter posledično tudi pitne vode. Zaradi ohlapnosti zakona bodo lahko posamezniki (lastniki zemljišč in objektov) ljudem omejili dostop do rek, jezer in morja, kar zdaj ni dovoljeno. To pomeni veliko verjetnost, da se ob svoji najljubši reki v nekaj letih ne boste mogli več sprehajati.

Voda je (za zdaj) javna dobrina in dostop do vode ima v Sloveniji VSAK. Zato je pomembno, da jo tudi varujemo VSI in se aktivno udeležujemo razprav in drugih aktivnosti na to temo.

Spremembo zakona je vlada predlagala po kratki javni obravnavi in skrajšanem postopku, sredi epidemije. Poleg tega v javni obravnavi niso bile predstavljene vse predlagane spremembe zakona. Na ta način stroka in strokovne nevladne organizacije nismo imele časa in možnosti za pripravo strokovnih, celovitih in poglobljenih odzivov, stališč in predlogov.

Na Zavodu REVIVO, nevladni organizaciji za raziskovanje rečnih ekosistemov opozarjamo, da je obrežna vegetacija na priobalnih zemljiščih celinskih voda ključna za ohranjanje rečnih procesov, ki nam zagotavljajo pitno vodo. Priobalni pas je kopenski pas na levi in desni strani reke ter predstavlja pufersko cono oziroma zagotavlja samočistilno funkcijo reke. Stroka je v preteklosti že določila in zagotovila zakonsko varstvo – odvisno od velikosti vodotoka se, razen redkih izjem, v 5m oziroma 15m pas od reke ne sme posegati – graditi, gnojiti ali kako drugače izkoriščati (ZV, 14. člen).

Zakaj?

  • rastlinje (drevesa, grmovje, trave) preprečujejo odnašanje (erozijo) brežin;
  • rastlinje ob strugi posrka morebitna onesnažila, ki pritečejo s kopnega;
  • priobalni pas je namenjen zadrževanju vode in tako preprečuje poplave;
  • rastlinje hladi vodo, kar pozitivno vpliva na vodne živali ter preprečuje prekomerno rast alg v reki;
  • je območje čiščenja in pronicanja površinske vode v podtalnico;
  • priobalni pas ponuja pestre življenjske prostore (habitate) za različne vrste živali – od gnezdišč, prehranjevalnih habitatov, skrivališč med krošnjami dreves in grmišč do prostorov med koreninami;
  • priobalni pas zaraščen z vegetacijo nudi stabilnejšo lokalno mikroklimo (manjša temperaturna nihanja in nihanja vlage v okolju);
  • možnost sproščanja in rekreacije za ljudi;
  • možnost izobraževanja za mlade;

Strinjamo se, da bo Zakon o vodah v prihodnosti potrebno spremeniti, saj tudi trenutni dopušča neprimerno izkoriščanje in ogrožanje voda. Vendar naj spremembe sledijo znanstveno dokazanim dejstvom in naj zagotovijo izboljšanje stanja naših rek.

Menimo, da se moramo upreti sprejetju spremembe zakona – za nas, naše otroke, vnuke, nečake itd. in na referendumu glasovati PROTI.

V dodatno branje prilagamo:

Avtor: Eva Horvat in Polona Pengal, Zavod REVIVO; Foto: Zavod REVIVO

 

Tagi