Podžupanja mag. Renata Kosec: “Zelo smo aktivni v smeri, da se uredi center Domžal”

S prenovo dela Kolodvorske ceste, od železniške postaje do Ljubljanske ceste, se je ta del ceste preuredil v javno površino prvenstveno namenjeno pešcem in kolesarjem, še vedno pa bo po tej cesti potekal enosmerni promet. Kot ste lahko opazili ne gre za navadno ureditev ceste s pločnikom, kot smo običajno vajeni, ampak gre za območje urejanja mirujočega prometa, takšne površine pa so prvenstveno namenjene pešcem in kolesarjem, ki nudijo tudi možnost za ulične dogodke in druženja. S prenovo dela Kolodvorske smo v Domžalah dobili “nastavek” urejanja mirujočega prometa, ki se bo v centru Domžal v prihodnjih letih še nadaljeval. S tem pa tudi v Domžalah sledimo drugim mestom, ki urejajo mirujoč promet v svojih centrih.

O prenovi Kolodvorske ter o prihajajočih projektih v centru Domžal smo se pogovarjali s podžupanjo Občine Domžale mag. Renato Kosec, ki nam je dejala, da je prenova Kolodvorske ceste odličen projekt, ki cesto ureja tako, da je prvenstveno namenjena pešcem in kolesarjem, po drugi strani pa je avtomobilom še vedno dovoljeno, da prečkajo ta del mesta. “Glede na to, da smo velika občina in da urejamo raznorazna področja, je čas, da smo se začeli odkrito pogovarjati o prometu in urejanju mirujočega prometa v centru Domžal. S tem sledimo prestolnicam in drugim mestom, ki mirujoč promet urejajo na podoben način. Prvenstveno smo s prenovo želeli, da ta del Kolodvorske ceste postane površina, ki bo prijetna za občanke in občane ter obiskovalce. Prav zaradi tega smo projektu namenili veliko pozornosti in sami urbani opremi, ki se je namestila v preteklih dneh,” je povedala podžupanja, ki je dodala, da je bil projekt verjetno deležen mnogih kritik, predvsem zaradi tega, ker se je investicija zaradi različnih vzrokov zavlekla: “Ali so to upravičene ali neupravičene kritike, je stvar individualne presoje.”

Kritike so bile v prvi vrsti namenjene temu, zakaj se je vse skupaj tako dolgo delalo, zakaj je tlakovano, zakaj takšna urbana oprema in podobno. Po besedah podžupanje, se bo po zaključku del videlo, da je projekt na mesu: “Vsi, ki so sodelovali na projektu so odlično opravili svoje delo, ki niso potekala samo na površini ampak tudi pod samo cesto, saj je bila zamenjana vsa infrastruktura, temeljito pa se je izoliralo tudi okoliške objekte, vključno s SPB-1, kjer so bile v navezavi na cesto zgrajeni novi dostopi, vključno za invalide.”

Kot smo že omenili, bo po tem delu Kolodvorske ceste potekal enosmerni promet. Če pa bo razvoj v prihodnosti pokazal potrebo po zaprtju ali pa ob morebitnih prireditvah, pa bo cesto možno zapreti. Se pravi, da bo cesta funkcijo opravljala enako kot do sedaj, s tem da tam ne bo več parkirnih mest, saj bosta levi in desni del ceste namenjena pešcem in kolesarjem. Celotna cestna površina je v enaki višini in je tlakovanja s tlakovci, območje za pešce in kolesarje pa je urejeno z določenimi arhitekturnimi elementi, kot so klopi, drevesa, javna razsvetljava, dodana pa bodo tudi stojala za kolesa. Kot ste lahko opazili, je s posebnimi talnimi arhitekturnimi elementi urejena tudi pot za slepe in slabovidne. Lastnikom poslovnih prostorov bo po rekonstrukciji ceste omogočena tudi dostava, ki bo časovno omejena. Izvajalec del je bila Prenova Gradbenik, vrednost investicije skupno s pogodbo in aneksom znaša 450.000 € z vključenim DDV. Ne smemo pozabiti omeniti, da prenovljeni del Kolodvorske ceste postalo območje umirjenega prometa, kar pomeni, da je tam največja dovoljena hitrost 10 km/h in da imajo v območju umirjenega prometa pešci prednost pred drugimi udeleženci cestnega prometa. Vozniki morajo v območju umirjenega prometa voziti posebej previdno, še zlasti pa morajo biti pozorni na otroke, ki jim je dovoljena igra v  tem območju.

Približno istočasno z obnovo Kolodvorske ceste je bila zaključena tudi obnova vhoda v Športno dvorano Domžale. “Namen rekonstrukcije prenove zahodnega dela Športne dvorane Domžale je bila zagotovitev kvalitetnega vhoda v dvorano, dopolnjevanje programa športno/kulturne dvorane in zadostnih površin za shranjevanje opreme. Pritlični del bo ima prenovljene sanitarije za invalide, prostor za čistila, prostor za prodajo vstopnic, bistro, večnamenski prostor ter priročno skladišče,” je obrazložila podžupanja, ki je dodala, da je sedaj celoten del tega objekta veliko lepši. Predvidoma do konca letošnjega leta bo obnovljena tudi avtobusna postaja pri Tuš centru in sicer na način, kot je bila lani obnovljena avtobusna postaja na nasprotni strani (solarna avtobusna postaja).

To pa seveda niso edini projekti v centru Domžal, saj je v načrtu kar nekaj projektov, ki bodo usmerjeni k ureditvi mirujočega prometa, obenem pa bodo ponudili tudi možnost za nove vsebine. Po besedah podžupanje na Občini Domžale deluje projektna skupina za ureditev mirujočega prometa, ki bo proučila obstoječe idejne zasnove in projekte za ureditev centra Domžal, pripravila obširnejšo analizo stanja prometa v Domžalah in širše, pripravila priporočila oziroma ukrepe, s katerimi se bo uredila problematika parkiranja v Domžalah, obenem pa bodo ukrepi usmerjeni tudi v to, da bo prostor postal bolj prijazen za občanke in občane. “Trenutno potekajo intenzivni pogovori z lastnikom Tuša o nakupu strateškega zemljišča (makadam parkirišče), ki ga želi Občina Domžale odkupiti ter ga urediti na način, da bo možno parkiranje, obenem pa bo prostor ponudil tudi druge, nove vsebine,” pravi podžupanja. Eden izmed prihajajočih izzivov, ki čaka Zdravstveni dom Domžale in občine soustanoviteljice, med njimi je delež občine Domžale 62 %, je rešitev prostorske stiske, s katero se zadnja leta ukvarja javni domžalski zdravstveni zavod. Po besedah podžupanje so bili z omenjeno problematiko svetniki seznanjeni na zadnji seji občinskega sveta, predstavljena pa jim je bila tudi rešitev, ki predvideva gradnjo prizidka in garažne hiše.

Ne smemo pozabiti, da se prihodnje leto sprosti režim, ki je določen v garažni hiši, zato bo potrebno uvesti ukrepe, ki bodo promet preusmerili v garažno hišo. “Naša želja je, da se avtomobili parkirajo na zato namenjenih površinah in da je čim več površin prostih za pešce in kolesarje ter za zelene površine.”

V letošnjem letu je bila načrtovana gradnja krožišča pri Policiji, vendar pa se je projekt, gre za križanje državne in občinske ceste, zaradi načrtovanja finančnih sredstev prestavil za eno leto. V letu 2020/21 Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI) načrtuje gradnjo krožišča na Ljubljanski in Kamniški cesti. Projekt je uvrščen v načrt razvojnih programov, nanaša se na križanje državne in lokalne ceste in je usklajen ter potrjen na državnem nivoju. Projektna dokumentacija je izdelana in pripravljena za izvedbo. Država naj bi v proračuna zagotovila del sredstev za sofinanciranje projekta. Po sprejemu državnega proračuna bo potrebno skleniti sporazum o sofinanciranju ter pričeti s postopki za izbor izvajalca in v nadaljevanju z gradnjo. Kot naslednji ukrep na centralnem prometnem omrežju se načrtuje gradnja krožišča v križišču Ljubljanske, Savske in Karantanske, ki bo zaradi prostorskih omejitev po besedah podžupanje večji zalogaj: “Na tem območju bo potrebno odkupiti še nekatera zemljišča. Projekt na državnem nivoju še ni uvrščen v načrt razvojnih programov.”

Eden izmed pomembnih projektov, ki čaka center Domžal v prihodnosti bo gradnja železniškega podhoda pri železniški postaji v Domžalah. Po besedah podžupanje z državo na to temo potekajo pogovori že kar nekaj časa, so pa projekt pripeljali že dovolj daleč, da se lahko realizira v prihodnjih letih. V zvezi s tem projektom potekajo že tudi pogovori za odkup zemljišč ob železniški progi.

“Kljub temu, da smo pogosto tarča političnih obrekovanj, da nič ne delamo, lahko rečem, da smo zelo aktivni v smeri, da se uredi center Domžal. Predvsem želimo, da bi uredili promet in sistem parkiranja, ponudili nove vsebine in da bi center Domžal postal prijazen občankam in občanom ter obiskovalcem. Prav tako pa bomo nadaljevali z aktivnostmi za povečanje varnosti v cestnem prometu tudi na drugih območjih naše občine,” je še povedala podžupanja mag. Renata Kosec.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Karin Božič Zupančič