Domžale imajo veliko potenciala, a tudi vrsto odprtih vprašanj – od prometa, stanovanj in razvoja posameznih krajevnih skupnosti do kakovosti javnega prostora, podpore mladim, starejšim, gospodarstvu ter bolj odprtega delovanja občine. Na lokalne volitve 2026 se kot kandidat za župana Občine Domžale podaja tudi Matej Zabret, občinski svetnik, magister podnebnih sprememb in nekdanji predsednik Mladinskega sveta Domžale.
V župansko tekmo vstopa s programom, ki temelji na osmih zavezah – od bolj transparentne občine in prometnih rešitev do stanovanjske politike, medgeneracijskega povezovanja, podpore gospodarstvu, športa in kulture, varnosti ter zelenega razvoja.
Z njim smo se pogovarjali o tem, zakaj se je odločil za kandidaturo, kaj bi v Domžalah naredil drugače in katere projekte vidi kot ključne za naslednja štiri leta.
Matej Zabret je širši javnosti morda še manj znano ime. Kdo ste in zakaj ste se odločili kandidirati za župana Domžal? Domžale so moj dom in lokalno okolje spremljam ter soustvarjam že vrsto let. Bil sem predsednik Mladinskega sveta Domžale, danes sem občinski svetnik, po izobrazbi pa magister podnebnih sprememb. Veliko izkušenj sem pridobil tudi skozi mladinsko in prostovoljsko delo ter izobraževanje v tujini. Za kandidaturo sem se odločil, ker menim, da imajo Domžale ogromno potenciala, ki ga lahko še bolje izkoristimo. Smo uspešna občina, vendar se moramo vprašati, kakšne Domžale želimo čez deset ali dvajset let. Potrebujemo več razvojne ambicije, bolj premišljeno upravljanje prostora in predvsem občino, ki bo veliko bolj povezana z ljudmi. Ne kandidiram zato, ker bi želel rušiti vse, kar je bilo narejeno doslej. Veliko stvari je bilo narejenih dobro. Kandidiram zato, ker verjamem, da lahko naredimo naslednji razvojni korak.
V programu na prvo mesto postavljate transparentno in učinkovito občino. Kaj to konkretno pomeni za občana? Najprej pomeni, da mora občan vedeti, kaj občina dela, v kateri fazi je posamezen projekt, koliko bo stal in kdaj bo predvidoma zaključen. Danes ljudje pogosto dobijo občutek, da pošljejo vprašanje ali pobudo, potem pa ne vedo, kaj se z njo dogaja. Želim vzpostaviti sistem, kjer bodo ključni občinski projekti javno spremljani – z jasno odgovorno osebo, fazo projekta in predvidenim rokom izvedbe. Enako pomembna je prenova občinske spletne strani, ki jo je treba približati ljudem in veliko bolj neposredna komunikacija s krajevnimi skupnostmi. Participativni proračun je pokazal, da si ljudje želijo sodelovati: v letu 2026 je bilo oddanih 98 predlogov, 47 jih je izpolnjevalo pogoje, občani pa so izbrali 24 projektov. To je dober dokaz, da ljudje imajo ideje in želijo sodelovati. Naloga občine je, da jim to omogoči tudi pri drugih razvojnih vprašanjih.
Promet je ena najbolj izpostavljenih težav v Domžalah. Kaj bi kot župan naredili drugače? Prometa ne moremo rešiti samo z gradnjo novih cest. Potrebujemo kombinacijo ukrepov. Radarje bi zamenjal z ležečimi ovirami, ki bi ohranili nizke hitrosti v naseljih, semaforizirana križišča pa nadomestil s krožišči tako na občinskih kot državnih cestah, za katere bi dosegel dogovor z državnim upraviteljem. Nadalje bi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi določil nova območja enosmernega ali zaprtega prometa, da bi več površin lahko namenili pešcem, kolesarjem, našim najmlajšim in starejšim ter tako sprostili prostor za dodatna parkirna mesta in zelene površine, saj so tudi ulice del našega doma.
Ena ključnih strateških nalog je avtocestni priključek Študa, za katerega se v naši stranki zavzemamo že vsa štiri leta in pa ustrezna navezava proti trzinski obvoznici, saj moramo tranzitni promet čim bolj umakniti iz stanovanjskih območij. Pri tovornem prometu moramo jasno razlikovati med tranzitom, ki skozi naselja nima kaj iskati in lokalno dostavo, ki jo gospodarstvo seveda potrebuje. Hkrati želimo razviti lasten mestni avtobusni sistem med središčem in okoliškimi naselji, izboljšati kolesarske povezave, iskati možnosti za dodatne parkirne kapacitete in pametneje urejati prometne tokove. V zadnjih letih so bile narejene izboljšave – v Domžale sta po skoraj dveh desetletjih prizadevanja prišli liniji LPP 12D in 21D, Domžalček pa ima zdaj 23 postajnih točk. To je dobra osnova, na kateri moramo graditi naprej. Kot občina moramo biti tudi veliko bolj aktiven sogovornik države in Slovenskih železnic glede pogostejših železniških povezav.
Domžale niso samo mesto Domžale. Kako boste poskrbeli za Vir, Dob, Ihan, Radomlje, Preserje, Dragomelj in druge krajevne skupnosti? To je zame zelo pomembno vprašanje. Občina mora biti enako prisotna v vseh svojih krajih. Ne želim, da krajevne skupnosti dobijo občutek, da pridejo na vrsto šele, ko ostane kaj denarja ali časa. Ko se z njimi pogovarjam, je to namreč kar pogost odgovor in glede na nesorazmeren razvoj samega mesta in krajev izven centra, je to žal resnica. Zato želimo jasne investicijske in vzdrževalne načrte po posameznih območjih ter redna srečanja s krajevnimi skupnostmi, ki niso le enosmeren pogovor, kaj občina dela, ampak predvsem prostor za pripravo akcijskih načrtov, kako se bodo investicije sorazmerno izvajale po celotnem mestu. Pri javnem prevozu želim postopno boljšo povezavo vseh večjih naselij s središčem. Pri komunalnih in protipoplavnih projektih pa morajo biti javno objavljeni roki – občan v Nožicah, Selu pri Ihanu ali Dobu mora vedeti, kaj se načrtuje v njegovem kraju in kdaj lahko pričakuje izvedbo. Zame je ključno pravilo zelo preprosto: obrobje ne sme biti zadnje na seznamu.
Domžale so ena dražjih občin za bivanje. Kaj lahko občina sploh naredi na področju stanovanj? Občina sama ne more rešiti celotnega stanovanjskega problema, ima pa bistveno več možnosti, kot jih pogosto uporabljamo. Najprej mora imeti aktivno zemljiško politiko. Če občina nima zemljišč za stanovanja, šole, vrtce, prometno in drugo infrastrukturo, dolgoročno nima nadzora nad svojim razvojem. Naš cilj je zato postopno pridobivanje strateških zemljišč ter gradnja oziroma omogočanje gradnje stanovanj, predvsem za mlade, starejše in kadre, ki jih občina potrebuje. Ne govorimo samo o klasičnih neprofitnih stanovanjih, ampak tudi o različnih modelih najemnih stanovanj in sodelovanju z državnim stanovanjskim skladom ter zasebnimi partnerji. Občina je septembra letos po več letih pozivov občanov in naraščajočih potreb končno objavila razpis za javna najemna stanovanja, ki pa jih je daleč premalo. Kot dodaten ukrep načrtujem, po zgledu drugih občin, pripravo javnega razpisa za dodelitev finančne pomoči za spodbujanje stanovanjskih naložb v naši občini, da tako opolnomočimo tiste (predvsem mlade) prebivalce, ki potrebujejo pomoč. Mi želimo iz posameznih ukrepov oblikovati dolgoročno stanovanjsko politiko.
Veliko govorite o medgeneracijskem sodelovanju. Kaj bi to pomenilo v praksi? Domžale potrebujejo prostor, kjer se generacije ne ločujejo, ampak srečujejo. Zato predlagamo medgeneracijski center, v katerem bi bili lahko prostor za mlade, dnevni center za starejše, prostori za druženje in prireditve, popravljalnica, center ponovne uporabe ter izobraževalne in podjetniške vsebine. Obenem moramo okrepiti pomoč na domu in podpreti nadaljnji razvoj doma starejših Mala Loka. Staranje prebivalstva ni vprašanje prihodnosti, ampak vprašanje, ki ga moramo reševati že danes. Sem pa prepričan, da medgeneracijska politika vključuje tudi otroke in družine. Zato program predvideva reševanje prostorske stiske OŠ Preserje pri Radomljah in širitev OŠ Dob. Pri OŠ Preserje je gradbeno dovoljenje za prizidek že pridobljeno, kar sam razumem kot pomemben prvi korak. Vendar pa glede na trenutno stanje šole in stalno rast števila prebivalcev, kar potrjujejo tudi statistični podatki, menim, da Radomlje dolgoročno potrebujejo novo osnovno šolo. Rešitev je pravzaprav že danes precej jasna – potrebujemo predvsem resen pristop, jasno odločitev in voljo občinskega vodstva, da se projekt tudi dejansko začne uresničevati. Ne gre več le za vprašanje dodatnih prostorov, ampak za dolgoročno zagotavljanje kakovostnih pogojev za otroke, učitelje in celotno lokalno skupnost.
Kaj lahko občina naredi za podjetnike, obrtnike in nova delovna mesta? Najprej mora imeti vzpostavljen konstanten dialog z gospodarstvom, ne samo takrat, ko nastane težava. Domžale imajo močno podjetniško in obrtniško tradicijo in to je ena naših največjih razvojnih prednosti. Želim vzpostaviti trajen dialog s podjetniki, izboljšati prostorske pogoje za razvoj gospodarstva ter podpreti predvsem dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Zelo pomembno je tudi bistveno bolj sistematično pridobivanje državnih in evropskih sredstev, kjer z ustreznim podpornim okoljem tudi gospodarstvu občina lahko pomaga. In obratno. Občina je letos sprejela Strategijo gospodarskega razvoja 2026–2036, ki kot ključna področja že opredeljuje podporo podjetništvu, digitalizacijo, trajnostni razvoj in krepitev kompetenc. To je dobra osnova. Razlika bo v izvedbi: strategija ne sme ostati dokument, ampak mora imeti projekte, nosilce, roke in merljive rezultate, kar pa je bila v preteklosti pogosto šibka točka naše občine. Znani smo po tem, da smo občina s številnimi študijami in strategijami, ki pa pogosto ne pripeljejo do realizacije oz. izvajanja akcijskega načrta.
V programu omenjate šport, kulturo in bolj živahno središče Domžal. Kaj konkretno pogrešate? Domžale imajo veliko društev, športnikov, kulturnikov in ustvarjalcev. Manjka pa nam nekaj prostorov in predvsem več povezovanja vsega tega v skupno zgodbo. Podpiramo vlaganje v športno infrastrukturo in želimo pripraviti akcijski načrt športnega turizma, ki bo dejansko izvedljiv. Predlagamo tudi večnamenski objekt na Ljubljanski cesti 34 za potrebe društev ter iskanje možnosti za uporabo objekta Univerzale za rokodelstvo, kreativne industrije in kulturne vsebine. Pomembno pa je tudi širše vprašanje središča. Želim si Domžale, kjer se nekaj dogaja tudi v soboto popoldne in v nedeljo, kjer imajo mladi prostor za druženje in kjer se društva, gostinci, kultura in občina povežejo pri programu v mestu. Moj cilj je dodati Domžalam več življenja, ki ga občani in občanke pogrešajo in želijo.
Varnost je med temami, kjer je veliko negativnih odzivov občanov. Kakšen je vaš odgovor na to problematiko? Več kamer in nadzora? Varnost ni samo naloga policije, ampak skupna odgovornost lokalne skupnosti. Zato bi želel v Domžalah okrepiti delovanje varnostnega sosveta, v katerem se bodo pogosteje srečevali občina, policija, redarstvo, šole, socialne službe, krajevne skupnosti in drugi deležniki ter skupaj spremljali varnostne razmere in pravočasno pripravljali konkretne preventivne ukrepe. Varnosti namreč ne smemo reducirati samo na kamere. Če je nek prostor prazen, slabo osvetljen in se v njem nič ne dogaja, se ljudje že zaradi tega počutijo manj varne. Posebej bi okrepili preventivne programe za otroke in mladostnike, tudi ob pomoči Centra za socialno delo, kjer že sedaj s svojo mobilno enoto aktivno sodelujejo pri ozaveščanju naših osnovnošolcev na področju mladoletnega prestopništva. Več pozornosti pa je treba nameniti tudi duševnemu zdravju, o katerem moramo več govoriti in podreti zidove, ki obkrožajo nekatere tabu teme naše družbe. Varnost namreč pomeni tudi to, da mlad človek ve, kam se lahko obrne po pomoč, da starejši lahko varno pride domov in da so javni prostori urejeni ter uporabljani.
Kot magister podnebnih sprememb imate okoljske teme verjetno še posebej blizu. Kaj za vas pomenijo »Zelene Domžale«? Najprej pomenijo občino, ki se pripravlja na posledice podnebnih sprememb, ne pa občino, ki se nanje odziva šele po dogodku. Ena naših najpomembnejših nalog je zmanjševanje poplavne ogroženosti. Ob tem želimo pri novih projektih spodbujati več prepustnih površin, zelene strehe in fasade, več sence in dreves ter smiselno uporabo sončne energije na javnih objektih. Podpiramo tudi usmeritev v krožno gospodarstvo in želimo, da Domžale naredijo korak proti konceptu Zero Waste občine. Občina je letos že sprejela strategijo prehoda v krožno gospodarstvo do leta 2036, zato tukaj ne gre za to, da bi začenjali od začetka. Naša naloga bi bila predvsem zagotoviti, da se 28 predvidenih ukrepov dejansko izvaja in da občani vidijo rezultate ter so v njihovo zagotavljanje aktivno vključeni.
Vaš program je precej obsežen. Kaj bi bile prve tri stvari, ki bi jih začeli urejati, če bi postali župan? Prva je organizacija občine in pregled projektov . Želel bi dobiti jasno sliko vseh večjih projektov: kje so, zakaj stojijo, koliko so vredni in kakšni so realni roki. Te podatke bi nato v čim večji meri odprli javnosti in predvsem pospešili izvajanje projektov. Druga prioriteta sta promet in mobilnost . Pri strateških projektih, kot so priključek Študa, državne ceste in železnica, bi takoj nadaljeval že večkrat začete pogovore z državo, ki si želi realizacije teh projektov in pri katerih je naša občinska uprava dolga leta spala. Znotraj občine pa moramo pripraviti konkretno zasnovo mestnega avtobusnega sistema in pregled problematičnih prometnih točk. Tretja pa je zemljiška in prostorska politika . Brez zemljišč ne moremo dolgoročno reševati stanovanj, šol, vrtcev, parkiranja in drugih javnih potreb. Ne želim obljubljati, da se lahko vsak velik projekt zaključi v enem mandatu. Želim pa obljubiti nekaj drugega: za projekte, ki jih bomo postavili kot prioriteto, bodo znani odgovorna oseba, naslednji korak in realen rok. To je po mojem prvi pogoj, da ljudje občini lahko zaupajo.
Naročnik oglasa: Gibanje Svoboda
Related
