Nova, provokativna interpretacija velike koprodukcije MGL-ja, Cankarjevega doma in kolektiva En-Knap Orfej in Evridika
Mit o Orfeju in Evridiki že tisočletja slovi kot ultimativna zgodba o ljubezni, ki preseže celo smrt. Da bi oživil Evridiko, se Orfej odpravi v svet mrtvih, kjer njegovo žalovanje gane tako triglavega psa Kerberja, ki ga spusti mimo vhoda, kot brodnika Harona, ki ga odpelje po reki Stiks. S pesmijo očara tudi vladarja podzemlja Hada in Perzefono, ki mu vrneta Evridiko pod pogojem, da se med vrnitvijo v svet živih ne sme ozreti nazaj. Orfej se z Evridiko napoti proti izhodu iz podzemlja, toda ko ne sliši več njenih korakov, prelomi obljubo. Zadnje, kar vidi, je Evridikin izginjajoči bledi obraz.
A kaj, če to sploh ni tragedija?
Pesnica in dramatičarka Urša Majcen mit obrne na glavo in v ospredje postavi Evridiko – ne kot senco, temveč kot glas. Kot zavestno odločitev. Kot upor.
Evridika jasno pove:ne bo več muza, ne bo več tiha spremljevalka, ne bo več žrtev mita o trpečem umetniku.
Ne vrne se. Ne zato, ker ne bi mogla – ampak ker noče. Ostane mrtva v imenu vseh žensk, ki so bile skozi zgodovino utišane, izbrisane ali povzdignjene v mit, namesto da bi bile slišane.
V podzemlju Orfej naleti na Virginio Woolf, Sylvio Plath in Sarah Kane. Svet mrtvih ni kazen, temveč prostor emancipacije. Prostor, kjer identiteta ni več ujeta v družbene vloge, pričakovanja in projekcije drugih.
Evridikina zavrnitev ni destrukcija, temveč osvoboditev. V pogovoru s Perzefono to spozna tudi Orfej: nikoli je ni zares videl. Nikoli je ni zares slišal. In ko jo končno prepozna kot celovito osebo, je ne more več posedovati.
Nova besedilna interpretacija Urše Majcen in glasba Saša Vollmaierja mit ne le prepišeta, temveč ga razstavita in sestavita na novo. Uprizoritev v režiji Jana Krmelja in dramaturgiji Petre Pogorevc in koreografiji Iztoka Kovača , v kateri se srečajo igralci MGL-ja in plesalci En–Knapa, odpira tudi neprijetno aktualno vprašanje:
če je svet živih zaradi kriz, podnebnih sprememb in izčrpanosti že podoben podzemlju – bi se imela Evridika sploh kam vrniti?
In še pomembneje:s čim vse moramo prekiniti, da bodo ljubezen, umetnost in življenje sploh imeli prihodnost?
Premiera bo 23. januarja v Gallusovi dvorani, ponovitve sledijo do 4. februarja.
Nastopajo Nataša Tič Ralijan, Ajda Smrekar, Lena Hribar Škrlec, Matic Lukšič, Filip Samobor, Lara Wolf, Gregor Gruden, Joseph Nzobandora – Jose, Gal Oblak ter zbor izjemnih glasov in teles: Veronika Železnik , Filip Štepec, Carolina Alessandra Valentini, Tina Habun, Fiona Macbride, Nika Zidar, Mattia Cason in Matija Franješ .
Mit je padel. Evridika govori. In nazaj se ne ozira več.
Related
