Bolečine in težave v kolku – 5 najpogostejših diagnoz

Kolčni sklep je zaradi svoje funkcije, ki nam omogoča gibanje, eden najpomembnejših sklepov v našem telesu. Poškodbe in bolezni, ki povzročajo bolečine, so pogosteje pojavljajo pri starejših zaradi padcev ter pri prirojenih nepravilnostih. Pri mlajši populaciji so bolj pogoste preobremenitve kolčnega sklepa in razne travme zaradi športne aktivnosti.

POŠKODBA LABRUMA

Labrum najlažje opišemo kot mehko-tkivni obroč, ki ga najdemo v kolčnem sklepu. Njegove glavne naloge so:

  • Stabilizacija kolka
  • Stabilizacija priležnega hrustanca
  • Absorpcija energije
  • Vakuum fenomen
  • Enakomerna porazdelitev tlaka

Poškodbe labruma so ene najpogostejših znotraj sklepnih poškodb pri mladih. Labrum ima zelo pomembno vlogo pri ohranjanju sklepnega hrustanca, saj se sklep zaradi poškodovanega labruma obrablja tudi do 40% hitreje. Dejavnik tveganja je predvsem ukvarjanje s športi, ki zahtevajo pogosto zunanjo rotacijo in ekstenzijo kolčnega sklepa (tekači na kratke proge, hokejisti, baletniki, umetnostni drsalci…).

Simptomi za poškodovan labrum so zelo splošni. So zelo podobni simptomom pri artrozi kolka ali trohanternem burzitisu, zato je tudi diagnostika otežena. Pogosto se pojavijo bolečine v dimljah ali lateralni oz. stranski strani kolka – odvisno od lokacije poškodbe. Bolečina se poslabša pri aktivnostih kot je hoja, tek, plezanje in drsanje, medtem ko kolesarjenje praviloma ne povzroča težav.

Ko pride do poškodbe labruma, je najpogosteje predlagano operativno zdravljenje saj se  labrum sam od sebe ne more pozdraviti. Za pacienta je v vsakem primeru priporočljivo izvajanje ustreznih vaj za mišično moč. V primeru čakanja na operacijo je smiselno okrepiti vse kolčne mišice, saj je v času po operaciji pričakovati veliko mišično atrofijo. V primeru, ko želi pacient poizkusiti z konzervativnim zdravljenjem, mu povečana mišična moč zmanjšuje bolečine, saj sile prevzemajo mišice in ne sklep.

ARTROZA KOLČNEGA SKLEPA

Artroza je ena najpogostejših ortopedskih bolezni. Še do sredine 80-ih let je veljalo, da je to naraven degenerativen proces, ki smo mu vsi izpostavljeni in se nanj ne da vplivati. Z novimi raziskavami pa smo ugotovili, da se na artroze da vplivati – predvsem z ustrezno vadbo, torej s spremenjeno mehansko obremenitvijo sklepa in z preprečevanjem vnetja.

Simptomi artroze kolčnega sklepa se razlikujejo od posameznika do posameznika. Najpogostejši zgodnji simptomi so občutek tope bolečine v dimljah in otrdelosti sklepa. Bolečina lahko seva v zadnjico ali po stegnu navzdol.

Pri bolečinah v kolku je lahko vzrok tudi v hrbtenici, zato je zelo pomembno najprej narediti dober pregled. Najbolj osnoven test je izvesti pasivno zunanjo in notranjo rotacijo. Če se pojavi bolečina, je velika verjetnost, da je vzrok v kolku in ne v hrbtenici.

Glavni cilj kineziološke vadbe je optimizirati celjenje sklepa. Celjenje je mogoče le z ustrezno prehranjenostjo sklepa, kar pa je dosežemo le z ustrezno obremenitvijo sklepa. Poleg kineziološke vadbe nekatere raziskave ugotavljajo pozitivne učinke manualne terapije, seveda v kombinaciji z ustreznimi vajami.

Vzrok za bolečino je predvsem vneta sklepna ovojnica, zato je priporočljiva manualna terapija, s katero ovojnico raztezamo. Začnemo z bolj blagimi tehnikami; torej z rahlo trakcijo, s čimer povzročimo dekompresijo sklepa. Manualna terapija ima tukaj le kratkotrajen učinek, zato je pomembno predvsem izvajanje vaj za krepitev mišic.

V začetni fazi izvajamo vaje za povrnitev sklepne gibljivosti in postopno povečevanje mišične moči. Ko pridobimo nazaj gibljivost in osvojimo osnovne vaj, nadaljujemo z izvajanjem kompleksnejših vaj. V to fazo rehabilitacije se lahko pride že tekom ene obravnave.

Cilj je izboljšati nadzor nad kolčnim sklepom, s čimer bomo preprečili nadaljnje poškodbe in čim bolj povečati mišično moč.

UTESNITVENI SINDROM KOLKA

Utesnitveni sindrom kolka je posledica nepravilne oblike kolčnega sklepa. Problem je premajhna razdalja med glavico stegnenice in robom acetabuluma (sklepne ponvice), kar poveča sile na acetabulum, kar je vzrok bolečine.

Poznamo 3 vrsti utesnitvenega sindoma:

  1. Acetabularni utesnitveni sindrom, ki se pojavi zaradi prekomerne pokritosti acetabuluma na zgornji in sprednji strani stegnenice
  2. Stegnenični utesnitveni sindrom, ki se pojavi zaradi povečane konveksnosti med stičiščem vratu in glavice stegnenice
  3. Mešani utesnitveni sindrom, ki je kombinacija stegneničnega in acetabularnega.

1)Acetabularna utesnitev                2) Stegnenična utesnitev                3) Kombinirana utesnitev

Kolčni sklep je zaradi svoje funkcije eden najpomembnejših sklepov v našem telesu. Poškodbe in bolezni, ki povzročajo bolečine, nastanejo iz različnih vzrokov: pri mlajši populaciji običajno zaradi preobremenitve sklepa ali poškodb, pri starejših zaradi padcev, nasploh pa so lahko tudi posledica prirojenih nepravilnosti.

RAZVOJNA DISPLAZIJA KOLKA

Razvojna displazija kolka je motnja, ki je posledica nenormalnega razvoja acetabuluma. Je glavni vzrok osteoartritisa, saj ga najdemo pri kar 20 do 40 % bolnikov. Glavni vzrok degeneracije je povečanje mehanske obremenitve na hrustanec, ki lahko povzroči poškodbo labruma, to pa vodi v povečano obrabo sklepa.

V glavnem gre pri razvojni displaziji kolkov za nepravilnosti v sami anatomiji sklepa, torej med glavico stegnenice in sklepno ponvico (acetabulomom). Displazija kolkov lahko vodi do sklepne nestabilnosti, delnega ali popolnega izpaha, poleg tega pa je mehanika gibanja porušena, zaradi česar se bo kolčni sklep hitreje obrabljal.

Pri displaziji kolkov je zato pri odraslih svetovano operativno zdravljenje imenovano periacetabolarna osteotomija, vendar je sama operacija in rehabilitacija ena izmed najbolj zahtevnih.

Ravno zaradi zahtevnosti operacije in rehabilitacije je potrebno poizkusiti z konzervativnim zdravljenjem. Pomembno je okrepiti kolčne mišice, s čimer razbremenimo sklep. S tem se bo bolečina zmanjšala, sklep pa se bo lažje zacelil.

BURZITIS KOLKA

Burzitis pomeni vnetje burze, na področju kolka ga imenujemo tudi trohanterni burzitis, saj se burza nahaja med velikom trohantrom in iliotibialnim traktom. Burza je sluzna vrečka, ki se nahaja med kito in sosednjim tkivom in ni prisotna samo v kolku. Njena naloga je zmanjševanje trenja med sklepnimi strukturami.

Najpogostejši vzroki burzitisa so:

  • Dolgotrajni pritiski na burzo (športniki, fizični delavci)
  • Poškodbe
  • Vnetnih obolenj (revmatoidni artritis…)
  • Okužbe

Bursitis se po navadi zdravi konzervativno. Pacientu svetujemo počitek od aktivnosti, ki so povzročile vnetje. To velja posebno za akutne burzitise, do katerih pride zaradi preobremenitve. Poleg tega je v akutni fazi rehabilitacije priporočljivo hlajenje, samomasaža in protibolečinske terapije. Izvajati je potrebno vaje za ohranjanje gibljivosti in mišično moč.

Pomembno je, da se vaje izvajajo v obsegih giba, ki so neboleči. Za optimalen izid rehabilitacije je potrebno odkriti mišična nesorazmerja, sprostiti zakrčene mišice (sploh zadnje stegenske) ter okrepiti stabilnost trupa in medenice.

Simptomi burzitisa kolka so zelo podobno simptomom kolčnega artritisa ali poškodbe labruma. Pacient torej občuti bolečino in togost v sklepu, bolečino ob pritisku ter bolečino, ki se poslabša med sedenjem in fizično aktivnostjo.

Za diagnostiko tako nimamo točno določenega simptoma, ki nam bi pomagal. Za točno diagnostiko bi torej potrebovali diagnostično slikanje, kar pa tudi ni popolnoma relevantno, saj ima mnogo ljudi brez kolčne bolečine (torej so asimptomatski) na slikanju prisoten kolčni burzitis ali drugo patološko stanje.

Kaj torej lahko sami naredimo?

Ne glede na vzrok je najpomembneje izvajanje pravilnih vaj, saj bomo le tako lahko sklep razbremenili in mu omogočili čim boljšo rehabilitacijo.

3 nepogrešljive vaje za krepitev mišic kolčnega sklepa: 

1) Počep

2) Mrtvi dvig

3) Izpadni korak

KAKO VAM LAHKO POMAGAMO PRI NAS?

Če imate tudi sami težave z bolečinami v kolku oziroma so vam postavili eno od zgornjih diagnoz, potem ste lepo vabljeni, da se prijavite na naš brezplačni posvet.

Naša ekipa strokovnjakov s področja fizioterapije in kineziologije bo poiskala pravo rešitev za vas in se poskrbela, da se rehabilitacijo pelje v pravilno smer do končne zmage.

V KinVitalu smo specializirani predvsem za delo na področju poškodb in kroničnih bolečin ter reševanje teh skozi fizioterapijo in kineziološko vadbo.

Avtor: Blaž Mušič, fizioterapevt; Foto: Kinvital d.o.o.

Vsebino omogoča Kinvital d.o.o.

Tagi