Od bolečin do treninga z nasmehom na ustih – Jure Gubanc, KinVital d.o.o.

“Ljudi spreminjati v boljšo različico sebe”, je poslanstvo kineziološkega centra KinVital, katerega eden od petih soustanoviteljev je direktor podjetja Jure Gubanc. Z njim smo se tokrat pogovarjali o ciljih podjetja, izzivih na poti in spremembah, ki jih s svojim delovanjem ustvarjajo v življenjih ljudi.

Kineziološki center KinVital strankam nudi rehabilitacijo s kineziološkimi vadbami, pa tudi skupinske rekreativne programe, tekaške vadbe in masaže. Čemu pripisujete uspešnost podjetja in na kakšen način se v tovrstni branži uspešno uveljaviti?

Uspešni smo predvsem, ker smo pred 8 leti začutili potrebe trga oziroma ljudi. Ljudje so imeli na izbiro samo zdravnike in fizioterapevte na eni in razne rekreativne vadbe na drugi strani. Vmes pa je bila velika vrzel. Mnogo ljudi se je sililo hoditi v fitnes in na rekreacije, kjer so se kvečjemu poškodovali in slej kot prej začutili bolečine. Hkrati jim obstoječ zdravstveni sistem rehabilitacij ni znal zadostno pomagati.

Mi se osredotočamo na obravnavo in trening ljudi, ki jih zdravstvo ni učinkovito obravnavalo. Vse kar se tiče bolečin mišic in sklepov je naše delo. Takšne ljudi popeljemo od bolečin do treninga z nasmeškom na ustih. Kar pomeni, da izvedemo zdravstveno in vadbeno storitev hkrati z mnogo manjšim stroškom in mnogo večjo uspešnostjo.

Ustvarili ste tudi projekt Mehanik hrbta. Z njim želite izobraziti ljudi, da prevzamejo odgovornost nad odpravo bolečin v hrbtu. Kaj obsega, kaj je njegov cilj in misija?

Projekt mehanik hrbta je moja blagovna znamka s katero naslavljam ljudi s težavami v hrbtu. Slej kot prej se bo z mano srečal vsakdo [smeh]. Sicer pa je filozofija Mehanik hrbta enaka KinVitalovi, le da v KinVitalu obravnavamo vse poškodbe in bolečine po telesu, Mehanik hrbta pa se fokusira na hrbet. Naš cilj je, da ljudje zopet postanejo neodvisni in svobodni v gibanju in življenju.

Kako bi ocenili, da na poslovanje podjetja vpliva korona kriza? Nam izdate recept za uspešno krmarjenje skozi te turbulentne čase?

Korona kriza je vsekakor za nas bila udarec, saj smo morali za kar nekaj časa zapreti svoja vrata. Smo pa ta čas izkoristili za izboljšanje video vsebin, zapisov na blogu, splošne organiziranosti podjetja in nasploh smo počistili pred svojim pragom [smeh]. Tako da je bila dobrodošla za določen cas, sedaj je pa že končno tudi čas, da se ta korona malo umakne.

Bi rekli, da so v športni branži danes potrebne digitalne prilagoditve?

Mi ne delujemo v športni branži. V bistvu je 99,9 % naših strank popolnoma navadnih ljudi kot ste vi. Digitalizacija nam pomaga pri boljšem komuniciranju s strankami, ustvarjanju naših KinVital poučnih video vsebin na YouTube in nasploh izboljšanju uporabniške izkušnje.

Ob vzponih v poslovnem svetu vedno pridejo tudi padci. O neuspehih Slovenci ne govorimo radi, a ravno ti so največje priložnosti, da se naučimo novih stvari. Kateri so bili vaši največji oz. kaj ste se iz njih naučili?

Prvi padec se je zgodil s korono, ko smo bili zaprti. Druga napaka je bila pred kratkim, ko sem vložil ogromno časa in denarja v projekt prvega slovenskega gyma na prostem v naravi, kjer pa je lastnik prostorov eden od mojih družinskih članov. Naivno sem mislil, da bo projekt gladko stekel in obljubljeno mi je sprva bilo, da nimam kaj skrbeti, vendar se je moje zaupanje v tega družinskega člana izkazalo kot utopično in zgrešeno.

Projekt je, vsaj na tej lokaciji, ki je v lasti mojega družinskega člana, žal propadel, saj je bilo z njim nemogoče delati, in sodelovanje me je predvsem psihično izčrpalo. Pravzaprav sem delal “palačo na pesku” [smeh]. Tu sem se vsekakor veliko naučil o človeški naravi, in da moram kot sem vedno do slej ubogati svoj razum in pravilno vrednotiti ljudi, saj ne smemo dopustiti, da nas čustva in upanje, da se bo nekdo spremenil, zavedejo v zgrešene poslovne odločitve.

Vaš največji podjetniški ‘AHA’ moment? Glede poslovne ideje, rešitve izziva ali novega pogleda na situacijo?

AHA moment? Ko vidiš koliko denarja ljudje in država zapravi za nešteto nesmiselnih operativnih posegov kolen, hrbta itd. in koliko nesmiselnih terapij se ustvari letno, vendar hkrati veš, da imaš rešitev, ki je za ljudi mnogo cenejša in bolj učinkovita. To je nekaj, kar me žene naprej. Vem namreč, da realno stanje trenutno ni optimalno, družba ni v dobrem stanju, ljudje so šibki in ne vedo kako se dvigniti, včasih tudi ne vedo ali bi se sploh radi dvignili ali bodo kar obupali. Vendar mi imamo rešitev. Izobrazimo ljudi, imamo znanje, izkušnje, vemo kako jih dvigniti ter jim zopet pričarati nasmeh na usta.

Kaj bi sporočili podjetnikom, ki šele začenjajo svojo podjetniško pot?

Podjetniki, ki začenjate:

1. Ko imate veliko časa in malo denarja, porabite čas za vse, kar vam lahko prinese boljšo storitev in produkt, kajti boljša storitev za ljudi prinese tudi več denarja. Dajte vrednost ljudem, bodite koristni in dali vam bodo nazaj svoj denar, in to z veseljem in nasmeškom na ustih! Vedno bodite kritični do sebe in bodite koristni za ljudi, denar bo prišel avtomatsko. Razmišljate torej, kako biti koristen, ne kako radi bi imeli denar!

2. Ko imate enkrat posla več in časa manj: Ne se bati vlagati v druge! Sodelavci in delavci niso strošek, če izberete prave ljudi in vlagate vanje. Delali boste kot psi, vendar bo ekipa rasla in kmalu boste imeli več časa in tudi več denarja. Veliko podjetnikov vidim, ki stagnirajo in garajo za nešteto stvari v firmi, ker preprosto ne znajo zaposliti in najti pravih ljudi. ker so prevec ”škrti” to plačujejo z živčnostjo. Delajte veliko zato, da vam enkrat ne bo potrebno več delati veliko [smeh]. Ko boste zgradili dobro ekipo in posel, se posvetite sebi in sprejemajte samo še pomembne odločitve. Za ostalo ste že dobili prave ljudi.

Skratka: NE bojte se ”outsourcati” svojega dela, četudi boste na kratek rok izgubili denar, ker boste morali nekoga plačevati! Podjetnik je samo tisti, ki raste in gradi ekipo, kdor stagnira in dela sam, je obrtnik.

3. Ne bojte se prijeti za metlo. IN bojte se velikih investicij v neke načrte v oblakih. Investirajte v varnih korakih.