Najpogostejše napake pri upravljanju marketinškega proračuna (in kako se jim izogniti)

Kam gre največ denarja po nepotrebnem?

Učinkovito upravljanje marketinškega proračuna je lahko zahtevno – še posebej, če ni postavljenih jasnih ciljev ali če se osredotočamo le na en kanal. Številna podjetja izgubijo pomemben del sredstev zaradi napačnih odločitev, slabe analitike ali preprosto zaradi pomanjkanja celostnega pogleda na nakupno pot uporabnika. Dobra novica pa je, da se večini napak lahko izognete – z načrtnim pristopom in sprotnim spremljanjem rezultatov.

Pomanjkanje strategije in razpršitev proračuna

Pogosta napaka podjetij je prekomerno zanašanje na en sam komunikacijski kanal – najpogosteje so to družbena omrežja (npr. Facebook, Instagram) ali Google oglaševanje. Čeprav je mogoče na teh kanalih na začetku doseči dobre rezultate, takšen pristop dolgoročno prinaša precejšnje tveganje. Vse se lahko hitro spremeni: algoritmi se spreminjajo, stroški oglaševanja rastejo, konkurenca postaja agresivnejša. Če se celoten proračun opira le na en vir, postane oglaševanje nestabilno in manj učinkovito.

Poleg tega veliko podjetij začne kampanje brez jasno opredeljenih ciljev. “Želimo več prodaje” ni dovolj. Cilji morajo biti specifični, merljivi in časovno določeni: npr. “povečati število prijav na e-novice za 20 % v 3 mesecih” ali “znižati strošek na pridobljen lead za 15 % v enem četrtletju”. Brez teh meril je težko presoditi uspešnost in prilagoditi strategijo. Cilji morajo biti tudi tesno povezani s širšimi poslovnimi cilji in podprti s pravimi metrikami (CPL, CTR, CAC, ROI ipd.).

Pametnejši in bolj odporen pristop je razpršitev sredstev. To pomeni kombinacijo plačljivih kanalov (Google Ads, Meta Ads, native oglasi) in organskih aktivnosti (SEO, vsebinski marketing, e-mail kampanje), kratkoročnih kampanj (akcije, popusti, dogodki) ter dolgoročnega vlaganja v zaupanje in prepoznavnost blagovne znamke (npr. video vsebine, sodelovanja z vplivneži, PR). Pri mnogih od teh aspektov vam lahko svetuje izkušena marketinška agencija.

Fiktivni primer:

Podjetje, ki prodaja prehranska dopolnila, je večino proračuna vlagalo v Facebook oglase. Sprva so rezultati kazali pozitiven ROI, nato pa se je z uvedbo novih pravil zasebnosti (iOS 14.5) natančnost ciljanja močno zmanjšala. Stroški na konverzijo so se podvojili, prodaja pa padla. Po posvetu z agencijo so uvedli SEO strategijo, začeli graditi bazo za e-mail marketing ter vzpostavili Google kampanje, usmerjene v uporabnike z visokim iskalnim namenom. V nekaj mesecih so s širšim, strateškim pristopom dosegli bolj stabilne rezultate, znižali stroške oglaševanja in razpršili tveganje.

Nepoznavanje nakupne poti in slaba analitika

Stranka redko opravi nakup že ob prvem stiku z blagovno znamko. V resnici gre za proces, ki vključuje več faz: zavedanje, razmislek, odločitev in zvestobo. Če marketing nagovarja le tiste, ki so že pripravljeni na nakup (npr. s prodajnimi oglasi), izpusti ogromno uporabnikov, ki še niso pripravljeni, a bi ob pravem pristopu to lahko postali.

Če bi podjetja razumela celotno nakupno pot, bi temu ustrezno prilagodila svojo komunikacijo:

• V fazi zavedanja bi vlagala v vsebine, ki izobražujejo ali rešujejo probleme (npr. blogi, video, SEO članki).
• V fazi razmisleka bi ponudila primerjave, študije primerov ali priporočila zadovoljnih strank.
• V fazi odločitve pa bi uporabila prodajne oglase, promocije in jasne klice k dejanju.

V takšnih primerih je lahko odločilna dobra marketinška agencija, ki vam pomaga pravilno interpretirati podatke, optimizirati kampanje in doseči maksimalen donos na investicijo.

Zaključek

Pametno upravljanje proračuna pomeni več kot samo “nastavi oglas in čakaj”. Pomeni strateško razmišljanje, sprotno prilagajanje in razumevanje potreb uporabnika. S pravimi odločitvami lahko vsak evro deluje učinkoviteje – in pripelje do resničnega ROI-ja.