Brez digitalnih veščin ni prihodnosti: kako ostati konkurenčen na trgu dela?
V današnjem digitalnem svetu je digitalna pismenost postala ključna kompetenca, ki posameznikom omogoča uspešno vključevanje na trg dela. Digitalne spretnosti niso več le prednost, temveč nujnost, saj vplivajo na zaposljivost, produktivnost in konkurenčnost posameznikov in podjetij. Predvsem v času pandemije Covid-19 je postalo še toliko bolj očitno, da sta poznavanje digitalnih tehnologij in njihova uporaba nujna tako za delo kot tudi za učenje in dostop do javnih storitev.
Digitalna pismenost vključuje tako sposobnost uporabe digitalnih tehnologij za iskanje, ocenjevanje, ustvarjanje in komuniciranje informacij kot tudi kritično vrednotenje prejetih informacij. To pomeni, da posamezniki ne le obvladajo osnovne računalniške veščine, temveč tudi razumejo, kako varno in učinkovito uporabljati digitalna orodja in platforme.
Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) poudarja, da so digitalne spretnosti ključne za prihodnost dela. V svojem poročilu “Izobraževanje 2030” OECD izpostavlja, da bodo prihodnje generacije potrebovale spretnosti za delovna mesta, ki še ne obstajajo, in tehnologije, ki se še razvijajo. Temu smo priča že sedaj skozi eksponentni razvoj tehnologije, umetne inteligence in robotike.
Evropska unija si prizadeva, da bi do leta 2030 vsaj 80 odstotkov prebivalstva imelo osnovne digitalne spretnosti. Program “Digitalno desetletje” vključuje cilje za opolnomočenje državljanov z digitalnimi znanji, digitalizacijo podjetij in javnih storitev ter krepitev digitalne infrastrukture. EU poudarja, da digitalne tehnologije ne smejo biti privilegij, temveč pravica, dostopna vsem.
Kje je Slovenija v tej zgodbi?
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) ima vsaj osnovne digitalne veščine le 47 odstotkov prebivalcev Slovenije, starih med 16 in 74 let. Med mladimi (16–24 let) je ta delež 73 odstotkov, med starejšimi (65–74 let) pa le 17 odstotkov.
Uporaba interneta v gospodinjstvih in pri posameznikih, podrobni podatki, 2023
Posamezniki brez digitalnih veščin bodo izgubili konkurenčnost na trgu dela, težje se bodo vključili v družbeno okolje in imeli omejen dostop do vse bolj digitaliziranih storitev javnih služb, kot so zdravstvo in e-uprava.
Ključno je razumevanje, da je vseživljenjsko učenje postalo sestavni in kontinuiran del našega življenja. To je še posebej pomembno za starejše skupine ljudi (50+), ki bodo na trgu dela ostale aktivne še nekaj časa in digitalnih veščin nimajo. Pomembno je, da vsak posameznik postane digitalno pismen, tudi zaradi prehoda v bolj zeleno in trajnostno družbo, v kateri se poklici še razvijajo (in vsekakor vključujejo digitalne veščine) in v kateri bo umetna inteligenca igrala pomembno vlogo.
Na ZRSZ brezposelnim osebam s programi Aktivne politike zaposlovanja omogočamo okrepitev in nadgraditev digitalnih veščin. Digitalne veščine so za iskalce zaposlitve potrebne tudi pri komuniciranju z Zavodom RS za zaposlovanje, pri samem iskanju priložnosti na trgu dela in pri dvigu njihove konkurenčnosti z vidika potreb po digitalnih veščinah, ki jih izpostavljajo delodajalci.
Na voljo je več programov, vključno z osnovnimi in naprednimi tečaji digitalne pismenosti, kjer se posamezniki naučijo uporabe sekundarnih funkcij pametnih telefonov, uporabe in pošiljanja e-pošte ter varne in odgovorne uporabe svojih podatkov. Mnogi delodajalci sprejemajo prijave na delovna mesta le preko e-pošte ali spletnih obrazcev, zato so ta znanja resnično nujna.
Vsi, ne glede na starost, se moramo zavedati pomena digitalnih veščin in se aktivno vključiti v programe, ki nam omogočajo pridobivanje teh znanj. Digitalna pismenost ni več izbira, temveč nujnost, ki odpira vrata v prihodnost, kjer bo tehnologija igrala ključno vlogo v vseh vidikih našega življenja. Tega se na Zavodu RS za zaposlovanje zavedamo, zato iskalce zaposlitve spodbujamo in motiviramo za aktivni pristop tudi k pridobivanju teh veščin.
Avtor: Mira Milovanović, Urad za delo Domžale