Bi se podali v podjetniške vode?

Potem je projekt spodbujanja podjetniškega potenciala v občini Domžale več kot nalašč za vas!

Marsikdo ob neuspešnem iskanju službe ali pa ob kakšni zanimivi poslovni ideji pomisli na to, da bi peljal svojo zgodbo. Se pravi, da bi se podal v podjetniške vode. Žal pa marsikoga pomanjkanje podjetniških izkušenj, podpore ter tudi finančnega kapitala odvrne, da bi se podal na to pot, kljub temu, da ima zanimivo, po možnosti še inovativno idejo, ki bi bila lahko uspešna na trgu. No, če kdo slučajno misli, da je že težko priti do same podjetniške ideje, mu zaupamo, da ta lahko pride čisto po naključju oziroma spontano in to tako, da še sami komaj verjamete, da je ta ideja prišla. Za primer vam predstavljamo dva mlada Domžalčana, ki sta do poslovne ideje prišla na zelo zanimiv način in se nato podala v podjetniške vode. Kljub temu, da se sploh ob začetkih rado kaj zatakne, je potrebno vztrajati na tej poti in če vztrajaš ter verjameš v svojo zgodbo, potem pride tudi rezultat. Da pa bo vsa stvar, od podjetniških osnov, do oblikovanja produkta in vstopa na trg, čim bolj olajšana zainteresiranim, je Občina Domžale v sodelovanju z Območno obrtno – podjetniško zbornico Domžale pristopila k projektu spodbujanja podjetniškega potenciala v občini Domžale.

Do poslovne ideje na zanimiv in spontan način
Rok Starič proizvaja Rok’s arašidovo maslo, ki je 100-odstotno naravno arašidovo maslo. Do te poslovne ideje je prišel pred tremi leti, ko je njegova tehtnica pokazala 113 kilogramov. Takrat se je odločil za korenito spremembo življenjskega sloga. Začel se je gibati in paziti na prehrano. Se pa nikakor ni mogel posloviti od arašidovega masla. »Ker so bili kozarčki arašidovega masla, ki sem ga našel na trgovskih policah polni sladkorja, soli, olj in drugih konzervansov, bi lahko izjemno slabo vplivali na rezultate pri moji dieti. Zaradi ogromne želje po vključitvi arašidovega masla nazaj v dnevno prehrano, sem preizkusil različne recepte za pripravo domačega masla«, pojasni Rok. Pri prvih poskusih je naletel na nemalo ovir, predvsem pri pripravi tega masla. Ko pa je izpopolnil tehniko in lasten recept, mu je uspelo ustvariti arašidovo maslo z bogatim okusom, ki se počasi topi v ustih in pusti dolgotrajen okus. Hkrati pa ne vsebuje soli, sladkorja, konzervansov in olj.

Rok’s arašidovo maslo.

Miha Hrovat, ki je lani pričel s proizvodnjo piva Mister, nam je povedal, da za začetek svoje podjetniške ideje šteje kar prvo popito pivo iz neke mikropivovarne. Takrat se mu je namreč predstava o pivu obrnila na glavo. »Pred tem piva sploh nisem pil, saj sem komercialna piva dojemal kot grenko gazirano vodo brez duše. Takrat sem prvič občutil, kakšen potencial ima pivo kot pijača. Presenečen sem bil, da ima pivo lahko tako saden okus. Ker sem po naravi izredno željan znanja, je bila prva stvar, ko sem tistega dne prišel domov, obisk strica Googla«, nam o svoji začetni ideji zaupa Miha. Pozanimal se je o osnovnih sestavinah piva ter kako se ga naredi. Pri tem si je rekel: »Če on lahko to naredi, očitno obstaja način, da pivo lahko naredim doma.« In res obstajajo začetni paketi, kjer je zelo enostavno možno skuhati svoje pivo iz ekstrakta. Ravno tako kot Rok, je Miha naletel na začetne ovire, predvsem kar se tiče rezultatov njegovega varjenja piva, ki je na začetku romalo v kanalizacijo. Imel je namreč jasno sliko o tem, kaj od piva pričakuje. Zato je začel variti svoje recepte po metodi »All grain«, kjer imaš nadzor nad vsemi sestavinami. In uspelo mu je!

Miha Hrovat je lani pričel s proizvodnjo piva Mister.

Vstop v svet podjetništva marsikoga kljub odlični poslovni ideji odvrne od nadaljnje poti
Naslednji korak, ki sta ga morala narediti Rok in Miha, je vstop v podjetniške vode. Ravno ta korak kljub odlični ideji marsikoga odvrne od nadaljnje poti. Oba naša sogovornika sta imela srečo, da njuni družini izhajata iz podjetništva. Oba sta namreč doma dobila prepotrebne informacije, ko sta se podajala na to pot. Rok si jih je dodatno nabiral še na spletu, zavrtel je tudi kakšno telefonsko številko in navezal stike. Povezovanje in mreženje je po njegovem mnenju zelo pomembno pri stopanju s produktom na trg. Miha nam pove, da imajo doma 50-letno tradicijo družinskega podjetja, ki ga vodita oče in brat. Prav ona dva sta bila s svojimi izkušnjami ključna za realizacijo pivovarskega podjetja. Sta tudi njegova glavna svetovalca, ki točo vesta, kako produkt uspešno ponuditi na trg. Prav tako imajo natančno zastavljene naslednje korake, tako da stvari ne prepuščajo naključju. Pove nam tudi, da mu je veliko stvari okrog podjetništva razjasnila startup delavnica v kamniškem KIK Štarterju. Tam si je namreč odgovoril na veliko vprašanj o njegovem produktu, dobil pa tudi precej informacij o ustanovitvi podjetja.

Občina Domžale in Območna obrtno – podjetniška zbornica Domžale pričela z izvajanjem programa spodbujanja podjetniškega potenciala
Vsi pa takšnega podpornega okolja nimajo na voljo. Na Občini Domžale so si zadali cilj, da bi spodbudili lokalno podjetništvo. Podžupanja mag. Renata Kosec je ob tem dejala: »Občina Domžale je v preteklosti že veljala za zlato oazo obrtništva in majhna družinska podjetja pri nas so cvetela. Želimo si, da bi tudi v prihodnosti bila naša občina prostor, kjer bi lahko ljudje ustvarjali in kjer bi obstajala možnost za razvoj ter napredek.« Prav zato so v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško Zbornico Domžale (OZZ Domžale) pričeli izvajati program spodbujanja podjetniškega potenciala v občini Domžale, ki predstavlja vzpostavitev spodbudnega okolja za posameznike ali ekipe s podjetniško idejo. Namen je tudi ponuditi zainteresiranim deležnikom podjetniško znanje, ki jih bo popeljalo od čistih podjetniških osnov, do oblikovanja produkta in vstopa na trg. Vodja Oddelka za finance in gospodarstvo na Občini Domžale mag. Marjeta Podpeskar Omahen, ki je pobudnica projekta na občini, nam je povedala, da želijo s tem programom povezati lokalne dejavnike v prostoru, kot so obrtno-podjetniška zbornica, podjetnike, ki imajo svoja podjetja v začetnih fazah razvoja, podjetne posameznike, ki svoje ideje še razvijajo ter obstoječima podjetja v prostoru.… »Z Obrtno-podjetniško zbornico Domžale, KIK Štarterjem Kamnik ter Ustvarjalnikom Matije Goljarja (Startaj Slovenija!) smo v mesecu aprilu in maju pripravili serijo dogodkov, v katerih bomo udeležence popeljali od razvoja začetne poslovne ideje do končnega poslovnega načrta. Razvoj podjetniške ideje in priprava poslovnega načrta bo tudi rdeča nit teh delavnic«, pravi mag. Marjeta Podpeskar Omahen.

Vodja Oddelka za finance in gospodarstvo na Občini Domžale mag. Marjeta Podpeskar Omahen, pobudnica projekta na občini.

Prva delavnica bo že v mesecu aprilu, v maju pa bodo sledile še tri. Na koncu bo sledil izbor treh ali štirih podjetniških idej, ki jih bodo imeli posameznik ali skupine. V prostorih OOZ Domžale, ki so sedaj prazni, bodo izbrani podjetniki dobili svoj delovni prostor, kjer jim bodo svetovalci OOZS nudili mentorsko svetovanje. »Na ta način bomo pomagali lokalnim podjetnikom začetnikom pri razvoju poslovne ideje. V nadaljevanju želimo s pomočjo Obrtno podjetniške zbornice izpeljati še start up vikende, mentorske dogodke … vse z željo ustvariti kakšno novo delovno mesto več.«

Po besedah podžupanje mag. Renate Kosec Občina Domžale v ta projekt vstopa s finančnimi sredstvi za izvedbo teh delavnic in tudi najema prostorov: »V proračunih za leti 2017 in 2018 smo načrtovali finančna sredstva za pospeševanje in spodbujanje podjetniškega podpornega okolja. Želimo, da se čim več mladih in tudi ostalih vključi v ta proces razvijanja podjetniške ideje do vstopa na podjetniški trg.«

Podžupanja mag. Renata Kosec pravi, da si želijo, da bi bila tudi v prihodnosti naša občina prostor, kjer bi lahko ljudje ustvarjali in kjer bi obstajala možnost za razvoj ter napredek.

Program bo mladim omogočil prodor njihovih idej, zrelim podjetjem pa dotok svežih zamisli
Kot smo že omenili bo projekt vodila OOZ Domžale, ki ima na tem področju veliko izkušenj. Direktorica Karolina Vrtačnik pravi, da se na njihovo organizacijo dnevno obračajo bodoči podjetniki. Poleg pomoči pri ustanoviti podjetja, lahko pri njih dobijo poglobljeno oz. specialistično svetovanje pred začetkom delovanja. So pa iz pogovorov z njimi tudi razbrali, kam morajo usmerjati energijo v prihodnje, zato je omenjen projekt več kot na mestu: »Počaščeni smo, da smo bili izbrani na razpisu. Nenazadnje je to potrditev našega dobrega dela in razumevanja Občine Domžale za probleme podjetništva.« Kot smo že omenili se bodo po izvedbi seminarjev in izboru najobetavnejših idej, bodoči podjetniki lahko pri njih vselili v coworking prostor. Po besedah Vrtačnikove jim bo na voljo mentorstvo, svetovanje, predavanja, tekmovanja, javne predstavitve … »Projekt se nam zdi izjemno dragocen. Mladim bo omogočil prodor njihovih idej, zrelim podjetjem pa dotok svežih zamisli. Prepričana sem, da bodo rezultat projekta tako nove zaposlitve kot tudi kakšno posebno sodelovanje, o katerem bomo kmalu brali in slišali«, pove Karolina Vrtačnik. Po njenih besedah njihova zbornica postaja odprt prostor za vse, ki jih zanima podjetništvo: »Iskreno smo veseli vsakogar, ki v nas prepoznava relevantnega sogovornika in regijsko poslovno stičišče. Lahko jim obljubim osebno obravnavo, kvaliteten program in podporo v vseh fazah podjetništva, ne le idejni.«

Direktorica Območne obrtno – podjetniške zbornice Domžale Karolina Vrtačnik.

Pri vstopu na trg je pomemben tudi finančni kapital. Kako do njega?
Seveda pa je vsaka realizacija ideje povezana tudi s finančnimi sredstvi. Rok se je s tem izzivom prvič srečal, ko je prišlo do vse večjega povpraševanja po njegovem arašidovem maslu. Njegov mali mlinček, s katerimi je mlel arašide, ni bil več dovolj zmogljiv: »Ko mi je Nacionalni laboratorij odobril proizvodnjo prvega slovenskega arašidovega masla sem dobil nov zagon. V tistem trenutku sem iskal rešitev kako zagotoviti sredstva za nakup novega, bolj zmogljivega mlinčka. Ker je bil crowdfunding v porastu, sem se odločil za predstavitev širši publiki preko svetovne platforme Kickstarter. Oblikoval sem si ekipo sodelavcev, ki mi je pomagala pri kampanji. Zbrali smo nujno potrebna sredstva za mlinček in še pred dogovorjenim rokom dostavili prvo slovensko arašidovo maslo podpornikom v več kot 30 državah.« Trenutno za razvoj prodajnih poti, marketinga, proizvodnje, nabave in logistike skrbijo štirje sodelavci. Roka tudi veseli, da že od samega začetka sodeluje z isto ekipo, s katero skupaj snujejo nove poslovne ideje.

Miha pravi, da ima to srečo, da skupaj z njim vsa njegova družina verjame v njegovo pivo, zato sta mu oče in brat v veliki meri pomagala tudi finančno. Imajo tudi precej natančno zastavljene njihove naslednje korake, tako da stvari ne prepuščajo naključju. Zaveda se tudi, da lastna pivovarna pomeni tudi ogromno ovir in birokracije pri sami registraciji. Zato sodeluje z ljubljansko mikropivovarno Hopster, kjer mu je pivovar odstopil del svojih kapacitet, da lahko v njegovi pivovarni z lastnimi rokami kuha svoje pivo: »Zelo sem hvaležen, da smo se brez težav dogovorili za sodelovanje«. Zaenkrat bo njegovo pivovarstvo potekalo še v okviru očetovega podjetja. Svojega bo pa ustanovil, ko bo zadeva utečena in ko bo vedel, da ga ne more presenetiti nič drastičnega. Zaupa nam, da so že od samega začetka gradili tudi na vizualni podobi njihovega piva. Od prvega dne je vedel, da bo njihovo pivo nosilo ime Mister, saj je žele ponudi premium pivo višjega cenovnega ranga s kompletno izkušnjo: »Želim ponuditi tako kulinarično kot tudi estetsko ugodje. Naše pivo je zato postreženo v posebnih kozarcih na lesenih podstavkih in v premium črni buteljki, ki je oblečena v večerno moško obleko.» Svoje pivo predstavlja na degustacijskih in izobraževalnih dogodkih. Možno pa ga je že dobiti v v dveh lokalih v Ljubljani in enem v Domžalah. Seveda pa strmi k temu, da razširi mrežo lokalov in trgovin.

Miha svoje pivo predstavlja na degustacijskih in izobraževalnih dogodkih. Možno pa ga je že dobiti v nekaterih lokalih.

Program bo omogočal dolgoročno sodelovanje, razvoj in mreženje
Tisti, ki bodo vstopili v program spodbujanja start up podjetništva v Domžalah, bodo lahko deležni mentorske pomoči še potem, ko bo produkt ali storitev, ki jo razvijajo, zrel za vstop na trg. Pomembno bo povezati lokalno gospodarstvo s podjetniki, ki bodo vključeni v program. »V nadaljevanju bo potrebno poleg javnih občinskih sredstev iskati tudi druge vire financiranja.« dodaja mag. Marjeta Podpeskar Omahen. Karolina Vrtačnik kot veliko dodano vrednost v primerjavi z drugimi podobnimi centri, izpostavlja tudi povezovanje z uveljavljenimi lokalnimi podjetniki, s katerimi bi lahko vstopali v skupne projekte.

Začetek programa spodbujanja start up podjetništva že v aprilu
Karolina Vrtačnik pravi, da s programom začnejo 11. aprila: »Tega dne bo z nami Matija Goljar iz Štartaj, Slovenija. Zato smo prvi dogodek naslovili kar Štartaj, Domžale! To bo druženje vseh, ki jih podjetništvo zanima, pa doslej tega še niso obelodanili.« Nato se bodo maja zvrstili še štirje dogodki, 1. junija pa se bodo v njihov coworking prostor na Viru pri Domžalah že lahko vselili prvi uporabniki. Mag. Kosec še pove, da omenjeni program sovpada tudi v sklop praznovanja občinskega praznika, kar mu da še dodatno težo. Prepričana je, da bo projekt uspel in da se bo razvijal, saj je očitno pravi čas za to, predvsem pa, da so se povezali določeni subjekti, ki bodo skupaj razvijali ta program.

Na OOZ Domžale in Občini Domžale upajo na čim večji odziv. Skupaj bodo mlade v program povabili preko vseh možnih kanalih, saj oboji delijo mnenja, da stopamo v novo ero podjetništva v Domžalah, ki našo občino vrača na zemljevid podjetniško najuspešnejših občin. Program je namenjen vsem, ki imajo kakšno idejo, tam pa jo bo razvil, tudi v sodelovanju v skupini. Skratka, potegniti iz množice posameznike in skupine, ki imajo ideje in tičijo na samem oziroma na skrivnem. Vse skupaj je namenjeno temu, da se podajo na podjetniško pot in vstopijo na trg. Da je takšen program potreben in zaželen, so mladi izpostavili tudi v anketi, ki jo lani izvedla Občina Domžale.

Bi se Rok in Miha še enkrat odločila za podoben korak?
Oba podjetnika, ki sta začela razvijati svoje produkte pravita, da bi se še enkrat odločila za podoben korak. Rok pravi, da ne samo, da bi se še enkrat odločil za tak korak, vedno znova si postavlja višje cilje in izziva nove ideje: »Kot je že Darwin nekdaj dejal … Ni najmočnejši tisti ki preživi ampak tisti, ki se je sposoben prilagajati.» Miha pa pravi, da ima srečo, ker dobi podporo bližnjih pri vsaki stvari, ki se je loti: »Brez čustvene in finančne podpore družine ter tudi prijateljev, ki so bili tudi moji prvi kupci in kritiki, projekt niti približno ne bi šel tako hitro, kot gre.«

Kaj Rok in Miha svetujeta mladim z idejami, ki bi se radi podali samostojno pot, pa jim manjka poguma?
Rok: »Ni važno ali je to privatno življenje ali posel naj se držijo enega vodila … Show up, follow up, close the deal! (By: Steli Efti).«
Miha pravi, da je vse skupaj zelo enostavno: »Če se ti ponuja neka priložnost, ki potencialno lahko prinaša kaj dobrega, a si vseeno v dvomih, ali bi vložil svoj trud v to, ker prinaša določeno mero neugodja, potem moraš enostavno "samo iti", kot radi rečemo mladi. Ampak tega se resnično držim. Če neke priložnosti ne izkoristim, sem na istem kot prej. Če pa neko priložnost zagrabim, se pa zagotovo nekam premaknem, in v veliki večini primerov je to premik naprej. Tako delujem pravzaprav na vseh področjih svojega življenja. Vem, da se največkrat zatakne pri denarju. Naj preučijo vse možnosti, ki so na voljo. Tudi nam v začetku ni treba narediti pivovarne, da lahko kuhamo svoje pivo. Sicer pa močno priporočam, da si čimprej najdejo mentorja z izkušnjami. Jaz imam to srečo, da imam svoja mentorja doma.«

S tem se strinja tudi Karolina Vrtačnik, ki mladim še svetuje, naj ohranjajo kreativnost, ki je pomemben element sodobnega podjetništva. »Prepričana sem, da v kombinaciji z našim start up programom ter mentorstvom in dobrim marketingom uspeh ne bo izostal. In seveda, da naj v torek, 11. aprila pridejo k nam na Vir na Štartaj, Domžale!«