Anže Miš, Založba MIŠ: “Naše poslanstvo je širjenje dobrih zgodb”

“Nima veze kakšen renomé imaš, pomembno je, kakšna je bila zadnja knjiga,” pravi direktor Založbe Miš Anže Miš. Verjame v širjenje dobrih zgodb, kar ga spremlja ne le pri delu v založništvu, pač pa tudi v vlogi TedX prostovoljca, kjer sodeluje kot coach govorcev. Z njim smo govorili o njegovi podjetniški poti, priložnostih in izzivih, založništvu in bralni kulturi.

Ste direktor Založbe Miš, ki jo je ustanovil vaš oče, Janez Miš. Kako se je vse skupaj začelo in kako dolgo ste že del te zgodbe? Verjetno vam je bila ljubezen do knjig položena že v zibko …

Oče je pred skoraj dvajsetimi leti ustanovil založbo, potem ko je s pomočjo drugih komercialistov prodajal knjige drugih založb. Želel je prodajati kakovostne knjige. Pridružila se mu je še mama in skupaj sta skoraj desetletje in pol pisala uspešno zgodbo Miš založbe. Sam sem že v srednji šoli počitniško delo opravljal v domači založbi, kot študent pa tudi že zelo zahtevna dela. Skupaj že skoraj dve desetletji delam v založništvu. Kot otrok sem najraje bral poučne knjige, leksikone, privlačila me je znanost. Mama je bila kar nesrečna, ker me pravljice in zgodbe niso zanimale, potem pa me je kot srednješolca kar naenkrat pritegnilo tudi leposlovje. Da, doma so bile in so še povsod knjige.

Ste zelo nišna založba, kar dve tretjini vaših novo izdanih knjig predstavlja mladinska literatura. Je to za založbo omejitev ali priložnost?

Vsekakor priložnost. Za izdajo predvsem otroških in mladinskih knjig se je oče odločil v samem začetku. Izdajamo tudi knjige za odrasle, a to ni naš fokus. Nekaj omejitev je z produkcijskimi zmožnostmi, a imamo odlično ekipo zaposlenih in zunanjih sodelavcev, ki včasih delajo čudeže. Vsaka knjiga nam je izziv, pa naj bo še tako zahtevna, med njimi jih je kar nekaj za odrasle. Res pa je, da pri knjigah za odrasle še ne posegamo pogosto po nominacijah in nagradah, medtem ko smo pri knjigah za mlade lani (2021) prejeli prav vse slovenske nagrade. Tudi letos smo že prejeli eno, desetnico. 

V času korona krize ste izdali mnoge nove knjige. Ste krizo v založbi zelo občutili in kakšen je vaš recept za uspešno krmarjenje skozi turbulentne čase?

Že v marcu 2020, preden se je začela korona kriza, smo se v založbi začeli prilagajati novim razmeram, kar smo počeli ves čas teh dveh let. Bilo je težko – predvsem, ko se je na samem začetku zaprl trg in nismo vedeli kaj se bo dogajalo, sodelavce pa smo morali preživeti. A kaj hitro smo se odločili delati naprej in se precej preusmeriti na splet; tudi s festivalom Bralnice pod slamnikom in drugimi dogodki, ki smo jih izvajali. Vsi smo precej delali od doma, prejeto pomoč države smo vrnili, saj smo s trdim delom dobro preveslali vihar. V letu 2020 smo izdali prilbližno toliko knjig kot prejšnja leta, to je 42, v letu 2021 pa celo rekordnih 55 knjig. 

Naš recept za turbulentne čase – prilagajanje in trdo delo, pa po Švejkovo: “Brez panike!”

S čim bi rekli, da pri svojih bralcih pridobite zaupanje strank, ki se vračajo? Eden od pomembnih dogodkov, ki ga kot založba letno prirejate in ki zagotovo krepi zaupanje vaših bralcev, je tudi Festival Bralnice pod Slamnikom – kaj z njim želite doseči?

Že od samega začetka pridobivamo bralce s kakovostjo, tako literarno kot izvedbeno. Ni nam vseeno kaj damo iz rok, na vsaki naši knjigi je naš priimek, zato moramo delati dobro. Zavedamo pa se, da moramo tudi založniki sodelovati pri razvoju bralne kulture, da si moramo prizadevati za bralce. Zato že dvanajsto leto prirejamo mladinski literarni festival Bralnice pod slamnikom. Z njim vsako leto blizu desettisočim mladim približujemo branje in knjige ter druge pozitivne vrednote kot je sodelovanje, empatija, skrb drug za drugega. Hvaležni smo za sodelovanje in podporo Občini Domžale pa tudi vsem sodeljujočim knjižnicam in mentorjem!

Ob vzponih v poslovnem svetu vedno pridejo tudi padci. O neuspehih Slovenci ne govorimo radi, a ravno ti so največje priložnosti, da se naučimo novih stvari. Kateri so bili vaši največji oz. kaj ste se iz njih naučili?

Večjih padcev na srečo še nismo doživeli, a tu moram omeniti, da tudi naša rast nikakor ni hitra, temveč prej počasna, a stabilna. V podjetju ne vlagamo v rizične produkte, panoga pa je tudi sicer zelo zrela, kar samo po sebi pomeni, da ni pričakovati hitrih vzponov ali padcev. 

Vaš največji podjetniški ‘AHA’ moment? Glede poslovne ideje, rešitve izziva ali novega pogleda na situacijo?

Kot rečeno, panoga je stara okoli 500 let in težko bi bila “bolj zrela”. Tipični podjetniški AHA momenti so zato v založništvu zelo redek dragulj. Zato nisem imel kakšnih startupovskih AHA momentov ali velikih produktno-razvojnih idej.

A ker je v založništvu vsaka knjiga strogo poslovno gledano v resnici produkt, lahko rečem, da sem imel kar nekaj AHA momentov, med branjem besedil ponujenih v izdajo. Marsikatero od njih se je kasneje izkazalo za uspešnico. Eno takšnih so naprimer Atomske navade.

Kaj bi sporočili podjetnikom, ki šele začenjajo svojo podjetniško pot?

Naj dobro testirajo trg za svoj produkt, preden vanj investirajo preveč (časa in denarja), ter da je ključno zavedanje, kdo je kupec, saj ta ni vedno uporabnik samega produkta. Sicer pa je to vprašanje morda bolj primerno za nekoga, ki je uspešno postavil na noge svoje zagonsko podjetje. Vsekakor pa me lahko za nasvet pobara vsado, ki bi želel vodenje podjetja uspešno in predvsem zares prevzeti od svojih staršev.

Še za konec … bi rekli, da v Sloveniji bralna kultura živi – ali beremo več ali manj kot pred leti?

Zagotovo beremo manj knjig kot pred leti, manj nas očarajo zgodbe, nenazadnje, manj znamo brati. Beremo fragmentirano po različnih elektronskih medijih, tega je zagotovo več, a se bojim, da to slabo vpliva na naše zdravje. Predvsem pa to slabo vpliva na bralno pismenost. 

V čisto vsakem poklicu je branje osnova. Če poštar ali avtoprevoznik ne zna prebrati naslova, se pošiljka izgubi. Če delavec v proizvodnji slabo prebere recepturo, naredi poslovno škodo. Vsega tega se ne zavedamo, ko opuščamo branje, ko branju ne dajemo več pomembnosti. Te odgovornosti – vzpodbujati branje pri mladih – se kot založnik otroških in mladinskih knjig dobro zavedam; če ne bomo naučili brati otrok, tudi odrasli ne bodo brali. In če knjige za mlade ne bodo privlačne, bo ta proces še toliko težji.