Andreja Križman: “Ustvarjanje z glino mi je pomagalo do stika s seboj”

Ne glede na želje, zamisli ali namene, določene stvari, ki se zgodijo, preprosto postanejo odmevne in ostanejo v spominu in predstavah mnogih še desetletja. Prepletanje prstov in njihovo polzenje po mokri glini na lončarskem vretenu, je vsekakor priljubljen prizor iz znanega ameriškega filma Ghost, ki je mnogim v 90 letih prejšnjega stoletja približal podobo oblikovanja gline in spodbudil romantično predstavo o usklajenosti med moškim in žensko, s skrito željo, da bi kaj takšnega lahko nekoč doživeli tudi sami. Delavnice ustvarjanja z glino so vse bolj priljubljene, saj nam pomagajo stopiti v stik z vsem, kar je skrito v nas in spodbudijo našo kreativnost, da se izrazi.

Andreja Križman je mlada ustvarjalka, ki si ob prvem stiku z glino vsekakor še ni predstavljala, kako zelo ji bo tovrstno srečanje spremenilo življenje. »Prvi stik z glino je v meni prebudil nek notranji spomin in me gnal v raziskovanje tistega, kar je zares bilo že skrito nekje v moji notranjosti. Potrebovala sem samo orodje, ki bi mi pomagalo, da se vsega kar že nosim v sebi začnem spominjati in izražati. Takrat sem si prvič dovolila izstopiti iz ustaljenih življenjskih tirnic in pokukati vase. V meni se je prebudila resnična kreativnost in začela sem ustvarjati povsem novo, čisto svojo, nepoznano in še neoblikovano pot.«

Morda so filmski ustvarjalci ravno s pomočjo ameriškega romantičnega filma Ghost, pred več kot 30 leti, povsem nehote glino približali gledalcem na določen način ter ob tem poudarili moč, ki jo ima ustvarjanje z rokami. Ustvarjanje, ki vedno znova porodi nekaj novega in pomaga zbližati ljudi.

V prvi vrsti je glina material, ki človeka prebudi, kajti to je snov, ki je živa, polna življenja. Potem pa skozi ustvarjanje najprej zbliža človeka s samim seboj. Uči upočasniti korak in vse naše čute pripeljati v trenutek tukaj in zdaj.

Izdelava vsake skodelice na vretenu se začne s “centriranjem” postavljanjem kupčka gline na sredino, šele od tam se lahko začnejo kreirati oblike. In zanimivo kako istočasno s centriranjem gline uravnovešamo tudi našo notranjost. Kaj hitro se v procesu kaže naše razpoloženje. Nismo vsak dan iste volje in darilo je si dovoliti, sprejeti in objeti vse svoje barve.

V dvoje pa je prav poseben izziv v katerem dva usklajujeta štiri roke na enim vrtečem se vretenu in trenirata zaupanje en v drugega, dopuščanje in prilagajanje. Pravzaprav zanimiv proces, ki zelo vpliva tudi na odnos, ga prevetri, prečisti, poglobi in seveda zbližuje.

Vsekakor pa je vrtenje gline v dvoje prava zabava in ja, lahko je prav filmsko.

Glina je uspela potegniti na plano vse to, kar je bilo skrito globoko v Vas. Sprašujem se, kolikšno moč, vpliv premore kupček gmote, gline, ki jo je potrebno oblikovati, da iz nas na plano zvleče vse to, kar je v nas? Seveda tudi stvari, ki nas bremenijo.

Glina iz nas potegne vse tisto kar nas bremeni in skozi ta proces to tudi lažje opustimo. Istočasno pa nas bogati, kajti takrat, ko nismo obremenjeni s skrbmi in strahovi, pride do izraza vse tisto pristno kar je v nas. Naša avtentičnost … to je naše bogastvo, ki nas določa. Tudi to glina potegne iz nas če si dovolimo izraziti skozi kreativnost.

Moč, ki jo glina premore je v preprostosti, v dostopnosti, v dopuščanju, v neskončnih možnostih in pa v pristnosti in bogati vsebini. Tako skromna na pogled, da gremo zlahka mimo nje vse dokler to moč ne začutimo med svojimi prsti.

Vsak od nas ima o sebi svojo lastno predstavo. Najsibodi je lepa ali manj lepa, nam o tem, kako se doživljamo in kakšno mnenje imamo o nas samih, pove veliko. Včasih je težko prepoznati samoprevaro in ravno zato so dragocene in dobrodošle situacije, ki nam omogočijo in pomagajo, da lahko nase pogledamo tudi drugače. Nam pomagajo spoznati in prepoznati določene aspekte, o katerih nismo nikoli premišljevali ali sploh vedeli, da so del nas.

Družba nam narekuje smernice “normalnosti” ali bolje rečeno popolnosti h kateri stremimo za voljo pripadnosti in sprejetosti.

Veliko breme je slediti nečemu kar nisi v svojem bistvu in to nas dela nesrečne, razdražljive in prazne. Spoznanje, da si edinstven, da se ti pravzaprav ni potrebno primerjati z nikomer, ker zares nisi z nikomer primerljiv, je osvobajajoče. Slediš le samemu sebi, se sprejemaš takšnega kot si in deluješ iskreno in pristno.

S pomočjo ustvarjanja z glino se razgališ pred samim seboj. Glina je namreč živa in iz človeka potegne živost, pogleda v globino, prevetri in premeče čustva in osvobaja. Glino oblikujemo, a prav tako glina oblikuje nas same, sprošča, umirja in polni z neverjetno energijo. Gre za vzajemno sodelovanje. Energija kroži, prepuščamo se trenutku, dovolimo si, da nas vodi v najgloblje dele sebe.

Oblikovanje gline je meditacija. Vsakega popelje v paralelni svet, brez nepotrebnih dražljajev in daleč stran od naglice vsakdana.

Včasih je težko biti iskren sam s sabo, vendar je iskren vpogled in priznanje izjemna izhodiščna točka za novo gradnjo. Samoprevara tako pusti mesto iskrenemu vpogledu, ki edini omogoča spremembe.

Moje ustvarjalne delavnice z glino so osnovane ravno na tovrstnem pristopu. Ni fokus na učenju izdelave glinenih izdelkov kot takšnih, ampak je jedro delavnice v poglabljanju in raziskovanju. Namen delavnic je odkrivati kreativnost in graditi na edinstveni avtentičnosti, unikatnosti, ki jo vsak nosi v sebi in se s pomočjo gline kreativno izražati. Glina je lahko v izjemno pomoč na poti do samospoznavanja, do odkrivanja talentov in darov. Do odkrivanja tistega pristnega kar vsak od nas nosi v sebi. Seveda pa vzporedno skozi proces raziskovanja nastajajo unikatni in uporabni izdelki, ki obogatijo vaš dom, so pristno darilo za vam druge ljudi, predvsem pa so spomin na korake skozi raziskovanje vaše kreativnosti.

Ob misli na delavnico z glino, imate morebiti kakšno predstavo o osebi, ki bi ji bila tovrstna izkušnja lahko še posebej blizu? Verjetno nekomu, ki bo v sebi začutil, da je to to, vendar to ni tako zelo enostavno, saj smo vsi nekako povsod, samo ne v stiku sami s sabo.

Ko smo pripravljeni na neke nove izzive v življenju, nam ti vedno nekako prekrižajo pot. Smerokaz je prijeten občutek ob tem, metulji v trebuhu ali pa mogoče iskrice v očeh.

Vsekakor bo vsak posameznik na svoj način slišal klic.

Strah ima izjemno moč in zdržati z občutki, ki si jih ne želimo, ni enostavno. Pa vendarle, če želimo narediti korake v smeri sprememb, je sprejemanje občutij bistvenega pomena.

Ko sem začela ustvarjati z glino, sem se začela na novo spoznavati. S pomočjo gline sem začela opuščati perfekcionizem, ki me je v življenju izjemno omejeval. To sem ugotovila šele kasneje, ko sem spoznala, kako svobodno je si dovoliti padce, spodrsljaje, nepopolnosti, kajti s tem se odprejo neskončne možnosti, ki so izven naših omejitev in okvirjev.

V procesu ustvarjanja z glino se soočimo s paleto naših čustev in občutkov, vendar je soočanje z njimi izjemno osvobajajoče. Radost ob samem ustvarjanju, opazovanju kaj vse lahko ustvarimo in pričakovanju kaj bo nastalo pa toliko večja, da z lahkoto preseže vse kar nas bremeni.

Ostala mi je v spominu Vaša misel, ki gre nekako takole »popolnost je skrita v nepopolnosti« in čeprav so določeni procesi pri izdelavi gline določeni, saj je potrebno spoštovati fizikalne in naravne zakonitosti, obstaja znotraj tega še veliko manevrskega prostora za kreativnost. Za izražanje in ustvarjanje. Za odkrivanje kreativnosti v sebi, za katero marsikdo povsem zmotno misli, da ni del njegovega sveta.

Tako je. Možnosti so neskončne. Toliko jih je, kot je različnih ljudi, trenutnih navdihov, toliko kolikor je različnih talentov, razpoloženj, idej in izzivov.

Moja želja je, da imajo ljudje možnost si dovoliti odkrivati svoj potencial, svojo kreativnost in svobodno izražanje.

Torej, imamo prostor, čas in kupček gline. Dobrodošli!

Delavnice z glino so izredna priložnost, da lahko osebe pridejo v stik s sabo in prelepa izkušnja, ki jo lahko tudi s pomočjo darilnega bona ob prihajajočih praznikih kot darilo poklonite bližnjim.

Avtor: Petra Petravič; Foto: Kristina Smodila