Plemenito delo: Po zaslugi Viktorije in Roka je narava ob reki Kamniški Bistrici iz dneva v dan lepša!

Rekreacijska os ob reki Kamniški Bistrici je prostor, ki nudi rekreacijo in preživljanje prostega časa v naravi številnim občanom, saj je po poteh, ki peljejo ob reki, od jutra pa vse do noči možno videti sprehajalce, tekače, kolesarje ter različne rekreativce, ki skrbijo za zdrav duh v zdravem telesu. Večina izmed njih zamišljeno zre v naravo okoli sebe ali pa v svoj mobilni telefon, pri tem pa običajno ne opazi, da je sem ter tja ranjen tudi ponos narave. Če pa že kdo slučajno opazi kakšno stvar, ki ne sodi v naravo, si njegove oči običajno hitro poiščejo raje kakšno drugo bolj prijazno točko v njegovem vidnem polju. In zgodba je končana. Reka Kamniška Bistrica teče naprej. Dan za dnem in noč za nočjo.

Seveda vsi dobro vemo, da smeti in raznorazni odpadki niso zrasli v naravi, ampak jih je tja nekdo odložil oziroma jih je tok reke prinesel iz višje ležečih krajev, kjer jih je ravno tako moral nekdo tam pustiti z mislijo, da jih bo že voda odnesla naprej in naj se drugi ukvarjajo s tem. Odpadki se med potjo s tokom reke velikokrat zataknejo ob brežino in ob grmičevje, ki raste ob reki. Brežina rek je tudi domovanje različnih vrst živali, ki si morajo zaradi nemarnih ljudi deliti svoje bivališče z odpadki. Seveda vse to ljudje med sprehodom ali rekreacijo opazimo, pa vendarle si zatisnemo oči in si rečemo, da bo že nekdo drug pospravil. Prelaganje odgovornosti na druge, je pač tipična človeška lastnost.

Pa vendarle se najdejo tudi takšni, ki jim ni vseeno, da je okoli nas narava posvinjana. V občini Domžale enkrat na leto poteka večja čistilna akcija in takrat se s pomočjo ozaveščenih ljudi pospravi veliko odpadkov, ki ležijo v naravi. Ker pa je packov še vedno veliko, ki ne svinjajo doma ampak vsepovsod drugod, se madeži v naravi pojavijo že takoj po končani čistilni akciji.

Na srečo pa so med nami še ljudje, ki jim ni vseeno v kakšnem okolju živimo in so za to pripravljeni tudi kaj narediti in temu nameniti svoj prosti čas. Se pravi, da upanje za naš svet še obstaja. Med njimi sta devetnajstletna Viktorija Mihalič in dvajsetletni Rok Jelen iz Domžal, ki sta se pred dnevi čisto slučajno znašla v novi vlogi, ki bi ji lahko rekli varuha narave. Med sprehodom ob reki Kamniški Bistrici so njune oči opazile odpadke, ki so kazili brežino Kamniške Bistrice. Takrat sta se odločila, da jih bosta pospravila. In sta jih. Ko sta zapuščala prostor, ki sta ga očistila, sta se odločila, da bosta naslednji dan ponovila vajo. In sta jo. Za tem dnevom je nato prišel še en dan, pa naslednji … za njima je tako že šest dni čistilnih akcij ob našem biseru, za kar porabita več ur dnevno.

Viktorija nam je povedala, da sta najprej očistila eno drevo ob brežini, na katerem je bilo polno različnih odpadkov, nato pa sta nadaljeval s čiščenjem: »Za čiščenje sva se odločila zaradi tega, ker nič kaj prijetno ni hoditi ob tako lepi naravi, v kateri je polno različnih odpadkov. Vse to se je začelo zaradi najine volje in ljubezni do narave.« Povedala je, da je možno videti marsikaj; od plastike, steklenic, oblačil, stiropora, robčkov, plastenk … Enkrat se jima je pridružil tudi njun prijatelj Peter Krušnik in to kljub temu, da je trenutno gibalno omejen, saj zaradi hude prometne nesreče, ki jo je imel pred časom, pri hoji uporablja bergle. S to gesto je podprl svoja prijatelja pri njunem prizadevanju za čistejše okolje, obenem pa je še dokazal, da se da kljub kakšnim omejitvam storiti marsikaj, če je seveda prisotna volja.

»Kadar čistiva naju večina ljudi, ki hodi mimo, gleda malo čudno, obenem pa se sprašujejo kaj počneva. Sta pa do naju prišli dve starejši sprehajalki, ki sta nama čestitali za najino delo, ob tem pa je ena gospa zajokala, saj je njen pokojni mož tudi sam rad poskrbel za čistejšo okolico. Seveda sta nama sprehajalki zelo polepšali dan. Tistim prvim, ki naju čudno gledajo ali pa se nama smejijo, pa sporočam, da upam, da bodo kdaj prišli k pameti in tudi sami kdaj kaj naredili za našo prelepo naravo,« pojasni Viktorija.

Pravi, da bosta to poslanstvo opravljala še naprej in poskušala počistiti čim več. Omeni tudi Šumberk. Seveda pa si Viktorija želi, da bi bili ljudje čim bolj ozaveščeni in da bi svoje odpadke odlagali v koše za odpadke: »Če jih na kakšni lokaciji ni, naj pa ljudje svoje odpadke odnesejo s seboj in jih odložijo potem tam, kjer je koš za odpadke. Čisto preprosto je to. Narava bo veliko lepša, če bomo manj smetili.« Seveda se strinjamo z Viktorijo, da je v teoriji to čisto preprosto. Praksa pa kaže, da je to za večino težko. Da ne govorimo o tem, da bi vsak, ki bi na tleh opazil kakšen odpadek, le-tega pobral in odložil v smeti …

Viktorija nam je še povedala, da sta svojo aktivnost v naravi objavila tudi na socialnih omrežjih, s fotografijami in videoposnetki. »S tem sva želela čim širšemu krogu ljudi pokazati, kaj vse ljudje odvržejo v naravi in da morda spodbudiva še kakšnega, ki bi kdaj kakšno uro svojega prostega časa morebiti namenil za čistilno akcijo v naravi. Predvsem pa želiva ljudem sporočiti, da naj skrbijo za svoje okolje. Največ že lahko naredijo s tem, če njihovi odpadki končajo v košu za smeti in ne v objemu narave,« še pravi Viktorija.

Plemenita gesta Viktorija in Roka, ki je spoštovanja vredna, obenem pa nas takšno razmišljanje mladih, ki znajo vse to pokazati tudi v praksi, lahko navdaja z upanjem na boljši jutri. Vse velike stvari v zgodovini so se vedno začele z majhnimi koraki posameznikov. In ko boste na rekreacijski osi na sprehodu ali med tekom delali velike korake, ker se vam bo mudilo, saj je vaš čas zelo dragocen, se le ozrite naokoli in opazili boste, da je narava okoli vas tudi po zaslugi Viktorije in Roka veliko lepša. Če pa ju boste opazili med njunim poslanstvom, ju pozdravite ali pa jima namenite nasmeh. In svet bo veliko lepši. Če imate voljo in čas, pa se jima pridružite, saj več rok več naredi. Veliko boste naredili že s tem, če boste sami poskrbeli za to, da bo v naravi odpadkov manj. In to tako, da boste sami pripomogli k temu, da bodo koši za odpadke polni in ne prazni.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: Viktorija Mihalič