Park Martina Krpana – bioenergetsko učinkovit prostor za prijetno druženje in gibanje na prostem

Vsi tisti, ki se radi podate na Zeleno os ob reki Kamniški Bistrici, ste zagotovo že opazili spremljajočo podobo travnika za Ten Tenom v Domžalah, ki se postopno in skladno z geomantsko veščino celostnega obravnavanja prostora spreminja v Park Martina Krpana, ki bo vsem občankam in občanom Domžal prinesel bioenergijsko učinkovit prostor za prijetno druženje in gibanje na prostem.

Za šport in rekreacijo imamo v občini Domžale na voljo veliko površin, med njimi je zagotovo najbolj priljubljena zelena rekreacijska os ob reki Kamniški Bistrici, kjer se lahko sprehodimo v objemu narave, tečemo, kolesarimo, se poslužujemo športnih rekvizitov in igral ter fitnes naprav ali pa samo sanjarimo na klopci. Prav tako lahko rečemo, da v občini skorajda ni kraja, da ne bi imel na voljo kakšnega igrišča, na katerem se lahko sprostimo z žogo ali kakšno drugo obliko športa, najmlajši pa se lahko podajo na otroška igrala. V Parku Martina Krpana, v katerem poti razigrano vijugajo po zelenici in se združijo v centru parka, kjer se nahaja veliko kurišče, so že nekatera igrala in športna orodja, mlada hrastova drevesa, umirjene dizajnirane klopi in nadstrešnica, park pa bo v nadaljevanju še nastajal in rastel.

Javne zelene površine so nepogrešljivi del mest in igrajo osrednjo vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja

Na Zavodu za šport in rekreacijo Domžale se zavedajo, da se urbana okolja z veliko hitrostjo širijo in zapolnjujejo vedno več površin. Javne zelene površine so nepogrešljivi del mest in igrajo osrednjo vlogo pri izboljšanju kakovosti življenja, saj omogočajo prostor za šport, rekreacijo ter vse prostočasne dejavnosti, hkrati pa so odličen kraj za odnosno druženje in skupno preživljanje časa na prostem. Zelene površine povečujejo ekološko raznolikost mesta, spodbudno vplivajo na zdravje prebivalcev in ustvarjajo urbano okolje, ki je prijetnejše za bivanje. Nikakor pa ne smemo pozabiti, da so zelene javne površine dostopne prav vsem prebivalcem in to brezplačno.

Postopno oživljanje parka

Uroš Križanič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale je povedal, da jih veseli, da so park Domžalčani že posvojili, pa čeprav je še daleč od končanega: »Ne čudimo se, da naša občina spada med najbolj zdrave, saj so poleg telovadcev, sprehajalcev in mladih družin, lani jeseni in letos spomladi park pretekli tudi mali tekači – udeleženci jesenskega krosa za osnovnošolce. Še posebno živahno dogajanje pa je bilo drugo soboto v mesecu juniju, saj je bil Park Martina Krpana štart/cilj tradicionalnega Pohoda ob reki, ki povezuje.«

Park poimenovali po epskem junaku

Zgodbo o Martinu Krpanu poznamo vsi, ne pa tudi tega, kako je prišlo do poimenovanja novega domžalskega parka po tem epskem junaku. Križanič nam je povedal, da je ravno epski motiv o Krpanu vodilo. Osnove ležijo v ljudskem izročilu o junakih, kot so Kresnik, Hudi Kljukec in Jože Štempihar; tako se Kresnik oziroma Lambergar s troglavim nasprotnikom bojuje na dunajskem viteškem turnirju, Jože Štempihar pa je za šalo prestavljal vozove, skale ali strešno kritino, kot je Krpan prestavil kobilico s tovorom soli. Zgodba o Martinu Krpanu se navezuje na poročila iz leta 1610 o uporu srednjeveških tovornikov proti okrutnim in krivičnim najemniškim carinsko mitninskim nadzornikom (iblajtarjem).

»Železo in ogenj sta močna elementa, ki sovpadata z zgodbo Martina Krpana, ki je močna osebnost. Določil sem ga sam, imel sem še nekaj predlogov, pa sem na jesenskem šolskem krosu izvedel anketo med otroki in dobil potrditev imena Martin Krpan. Gre za prostor, ki ga ne gledam le kot športno-rekreativno površino, ampak je odnosni prostor do ljudi in prostora. Dodatna znanja pa poiščem v sodelovanju s stroko. Tudi ime se je že prijelo, ob dodatnih razlagah in panojih bo to zaokrožena celota,« o odločitvi, da park poimenujejo po Martinu Krpanu, pojasni Križanič.

Bolj pristen stik z naravo in samim seboj

Park Martina Krpana vsebuje geomantsko zaokrožene poti, veliko kurišče s prostorom za sedenje v krogu, nove mlade hraste, umirjeno oblikovane klopi, pajkovo mrežo in nadstrešnico. V prihodnosti bodo po besedah Križaniča park še nadgradili z nekaterimi zanimivimi stvarmi, in sicer v ravno pravšnji meri, da prostor ne bo prenasičen in da bo tako stik z naravo in samim seboj veliko bolj pristen. Prav tako bodo na veliki travnati površini, ki je odlična tudi za družinske piknike, ležanje na odejah, igranje frizbija in vseh vrst iger, v prihodnosti posadili še nekaj primernih dreves, ki bodo obiskovalcem parka v vročih poletnih dneh nudila senco. Že v kratkem bo park pridobil toaletne prostore, ki jih ob rekreacijski poti ob Kamniški Bistrici primanjkuje. In ravno slednje so obiskovalci parka ter rekreacijske osi tudi najbolj pogrešali. Kar nekaj občank in občanov, ki smo jih povprašali v zvezi z novim parkom, je poleg navdušenja nad novim parkom izpostavilo potrebo po toaletnem prostoru ter tudi pitnikih za vodo.

Skladnost z geomantsko veščino celostnega obravnavanja prostora

Pri nastajanju parka sodeluje tudi stroka, saj park nastaja postopno in skladno z geomantsko veščino celostnega obravnavanja prostora, ki bo vsem občankam in občanom Domžal prinesel bioenergijsko učinkovit prostor za prijetno druženje in gibanje na prostem. »Geomantija je ekološka veščina celostne obravnave prostora za zdravje človeka, narave in prostora. Izhaja iz ljudskega izročila in življenja v sožitju z naravo naših prednikov. Po tradiciji znana kot bajaličarstvo in staroverstvo, iz obdobij najstarejših arhitekturnih stvaritev. Danes znana kot geobiologija in holistična medicina okolja,« nam pojasni Robi Lavin, ki sodeluje pri razvoju prostora v občini Domžale z načeli geomantije, s katero se poklicno ukvarja od leta 1999.

Vedenje o življenjski energiji Zemlje, narave in prostora domovanja skupnosti

»Geomantija prostor obravnava kot živ organizem. Življenjsko okolje in prebivalce kot ekosistem. Uporablja se v pregledih zdravja bivanja, raziskavah prostora, izdelavi geomantijskih študij – strokovnih podlag za urbanistično projektiranje, reševanju bivalnih bolezni, ekološkemu varovanju okolja, zelenemu geo turizmu in trajnostnemu načrtovanju,« nam o geomatiji pove Lavin, ki je v Sloveniji uresničil prvi geomantijski OPPN.

Dodana vrednost za izboljšanje kvalitete življenja

Posebnost parka v bio/energijski funkciji je blagodejna interakcija med naravnim okoljem in mestom. S primarno vpetostjo v obrečni prostor vodne hrbtenice Kamniške Bistrice. Zasnovan je v skladu z geomantičnimi načeli upoštevanja življenjske energije za zdravje prostora in ljudi. Poživlja ritem pretokov biopolja med mestom in širšo geografsko regijo, ob dinamiki naravne osi reke. Z aktivnim obiskom parka si obiskovalec krepi vitalni stik z Zemljo in krajinsko identiteto Domžal. Prostor parka so vrata za Domžale. Vstopanje in izstopanje v bioritmu organizma okolja.

Občani so park že posvojili

Križanič je povedal, da jih veseli, da so park Domžalčani že posvojili: »Odzivi so iskreno zelo hvaležni in ljudje so ponosni, da v našem okolju nastaja takšna površina. Prostor že dobro služi svojemu namenu, to je igri, sproščenem sprehodu, branju knjig, kurjenju ognja, predvsem ob obeleževanju dni, kot so sončevi obrati/solisticij …« Da je temu res tako, smo se prepričali tudi sami, odzivi občank in občanov, ki smo jih povprašali po novi pridobitvi, pa so bili v vseh primerih pozitivni, in sicer, da gre za lep in umirjen park in da je nova pridobitev dobrodošla. In ravno to potrjuje, da se ljudje zavedamo, da je kvalitetno preživljanje prostega časa izredno pomembno.

Park so za svoje aktivnosti posvojila že tudi nekatera društva, ki tam izvajajo svoje aktivnosti, med drugim tam vsako jutro poteka telovadba društva Šole zdravja, v parku se odvijajo tudi taichi in qi gon, šola teka … Redni obiskovalci parka so tudi otroci iz vrtcev. Trenutno tam potekajo počitniške dejavnosti za otroke, ki jih izvajajo nekatera domžalska športna društva. Če ga še niste obiskali, ga ob priliki le obiščite in se iz prve roke prepričajte, da gre za prostor, ki Domžalam prinaša dodano vrednost.

Avtor: Miha Ulčar; Foto: arhiv Zavoda za šport in rekreacijo Domžale; Foto iz zraka: Primož Krisper