Osnovna šola Dragomelj z 9 učitelji na 6 evropskih mobilnostih v 5 državah

Osnovna šola Dragomelj je v zadnjih dveh šolskih letih, od 2018 do danes, v skladu z letnim delovnim načrtom uspešno vodila mobilnost učiteljev v sklopu Erasmus+ programa KA1, s ciljem izpopolnjevanja učiteljevih spretnosti in dviga kakovosti poučevanja. Do sedaj je bilo izvedenih 6 evropskih mobilnosti v 5 državah, ki se jih je udeležilo 9 učiteljev, in sicer na Portugalskem, Cipru, v Španiji, Grčiji in Združenem kraljestvu.

Prvi dragomeljski Erasmus+ projekt v sklopu KA1 programa (tj. izobraževanje strokovnih delavcev) z naslovom »Ne štejemo let učenja, ampak koliko naučenega imamo v letih« je počasi in vztrajno po enem letu in pol, pod tandemskim vodenjem Barbare Rogelj, profesorice angleškega jezika in Arnele Jahić, profesorice razrednega pouka, pripeljan h koncu.

Ob spoznanju, da se z globalizacijo našega okolja spreminjajo tudi smernice poučevanja naše družbe in želji po znanju iz tujine, je šola s prijavo v program Erasmus+, želela sprva izobraziti pedagoško osebje. Učitelji so namreč tisti, ki bodo našim otrokom posredovali in jih priučili veščin medkulturnih interakcij, zato so v Osnovni šoli Dragomelj svojo Erasmus+ pot pričeli ravno s KA1 programom.

Izvedena strokovna usposabljanja, v skladu z učno problematiko in potrebami šole, so bila sledeča:

• »Posebne potrebe: Izziv inkluzije« v Sesimbri, na Portugalskem, izvedeno v oktobru 2018. Cilj izobraževanja je bil usvojiti inkluzivne  metode dela z otroki s posebnimi potrebami, ki bi vključevale rabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Tečaja se je udeležila profesorica razrednega pouka Arnela Jahić.

• »Čuječnost za učitelje: Praktični primeri« v Barceloni, izvedeno v novembru 2018. Cilj izobraževanja je bil seznaniti udeležence s čuječnostjo za učitelje, spoznati njene prednosti in koristi ter se soočiti z nalogo, kako čuječnost integrirati v šolo. Usposabljanja sta se udeležili profesorici razrednega pouka, Gabrijela Visenjak in Mojca Grad.

• »Inkluzija v razredu: Praktični primeri«, v Kalamati, v Grčiji, izvedeno v juliju 2019. Udeleženki, obe profesorici športa, Jasmina Hribar in Nataša Šafarič-Seljak sta razširili znanje in pridobili spretnosti pri oblikovanju inkluzivne klime v razredu, spoznali pa sta tudi mednarodne prakse za delo z nadarjenimi učenci, učenci z vedenjskimi težavami in učenci z učnimi težavami. Soočili sta se tudi z IKT pripomočki in uporabo ter izdelavo IKT programov za delo in igro z otroki s posebnimi potrebami.

• »Komunikacija, multikulturnost in socialna inkluzija«, v Lizboni, na Portugalskem, izvedeno v juliju 2019. Profesorici razrednega pouka, Tanja Lovše Veber in Suzana Moder, sta se soočili s pojmom socialne inkluzije, raziskovali medsebojne komunikacijske spretnosti, vadili aktivno poslušanje, neverbalno komunikacijo in spoznali nove metode za izboljšanje socialnih veščin.

• »Učite se, doživljajte in ustvarjajte skozi umetnost in kulturo«, v Nikoziji, na Cipru, izvedeno septembra 2019. Udeleženka, profesorica likovne umetnosti, Saša Žust je na strokovnem izobraževanju pridobila vpogled v otoško umetnost in kulturo prepleteno z raznolikimi tujimi vplivi. Ta vpliv je udeleženko navdihnil z novimi idejami za njene prihodnje učne ure in jo spodbudil k razvijanju občutka kulturne identitete in samozavedanju lastne.

• »Posebne izobraževalne potrebe in napredni tečaj angleščine za učitelje« v Oxfordu, v Združenem kraljestvu, izvedeno novembra 2019. Cilj izobraževanja je bil pridobiti splošno razumevanje kaj so posebne potrebe ter usvojiti uspešne pristope za poučevanje in uporabo praktičnih strategij pri delu z učenci s posebnimi potrebami. V sklopu drugega projekta je organizator strokovnega izobraževanja želel udeležencem vliti zaupanje v njihovo znanje angleškega jezika in povečati njihovo znanje in zavest o poučevanju. Dvotedenskega usposabljanja se je udeležil profesor športa, Iztok Bregar.

Ob zaključku prvega projekta na šoli ugotavljajo, da je program Erasmus+ zelo hvaležen projekt, saj so učitelji pridobili uvid v izobraževalne sisteme onkraj naših meja in se seznanili z drugačnim konceptom učnega kurikuluma ter sodobnejšimi učnimi metodami. Učitelji so na strokovnih usposabljanjih v tujini obnovili in krepili svoje jezikovne kompetence, širili krog poznanstev med kolegi učitelji doma in v tujini, se povezovali preko družbenih platform, spoznavali kulturo in zgodovino gostujoče države oziroma mesta in se navsezadnje osebno izpopolnjevali.

Po vseh pozitivnih izkušnjah evropskega sodelovanja je vodstvo šole skupaj z učitelji odločno, da bodo v nadaljnjih letih nadaljevali s podobnimi mednarodnimi projekti.

Avtorica: Arnela Jahić