Vsi imamo pravico do odklopa

Pravica pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost delodajalca, da sprejme ustrezne ukrepe.

Izteklo se je enoletno prehodno obdobje in delodajalci so morali za zagotavljanje te pravice do danes sprejeti ustrezne ukrepe, ki delavcu zagotavljajo, da delodajalec ne posega v prosti čas delavca v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela.

“Namen pravice do odklopa je, da se družbeno znova dogovorimo, da imamo po določeni uri čas zase, za družino in prijatelje”, je dejal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec.

Slovenija je na tem področju ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D). Socialni partnerji so v petek, 15. novembra, podpisali aneks h kolektivni pogodbi in se s tem zavezali k spoštovanju pravic delavca. Prav tako pa je na pravico do odklopa pripravljen tudi zasebni sektor, zagotavljajo delodajalska združenja, se pa pojavi skrb glede delovnih mest, kjer so vezani na mednarodne trge in kjer imajo fleksibilen delovni čas.

Minister Luka Mesec je poudaril: »Pravica do počitka je temeljna pravica vseh zaposlenih in je stara vsaj toliko, kot je dolg osemurni delovnik. Včasih je veljalo, da je osem ur namenjenih delu, osem ur spanju, osem ur pa prostemu času. V 21. stoletju smo si teh zadnjih osem ur začeli krasti. Ves smisel in namen pravice do odklopa je, da se družbeno ponovno dogovorimo, da po določeni uri popoldan ali zvečer imamo čas zase, za družino in prijatelje, ne pa da smo nenehno v službi.«

Pripravila: Tamara Stefanović; foto: Pixabay