Vsi dobro vemo, da odpadki ne rastejo v naravi
O problematiki neprimernega odlaganja odpadkov smo se pogovarjali s Francem Kozincem, vodjem Inšpektorata Občine Domžale.
Pomlad je pred vrati, na kar že nakazujejo sončni žarki, ki so že začeli prebujati naravo in pa tudi nas ljudi, saj lepo vreme kar vabi na sprehod v naravo, ki bo iz dneva v dan zaradi prebujanja veliko lepša in bogatejša. Slika spomladanske narave pa ni vedno tako idealna, kot bi morala biti. Tudi zaradi nevestnih ljudi, ki v naravo odmetavajo odpadke. V bližini reke Kamniške Bistrice in njenih pritokov, kjer se nahaja priljubljena rekreacijska pot, lahko pogosto opazimo plastenke, pločevinke, razno embalažo, vrečke … Ob tem pa takšni odpadki ne kazijo samo podobe narave, temveč so žrtve tudi živali, ki živijo v bližini rek, saj so prisiljene sobivati z odpadki. Drug problem so posamezniki, ki svoje odpadke načrtno pripeljejo na določeno lokacijo, kjer jih nato neprimerno odložijo. Pogosto so takšne lokacije ob kakšnih poteh v gozdovih, pod nadvozih ter tudi na nekaterih ekoloških otokih, sploh tistih, kjer mimo pelje frekvenčna cesta. Neprimerno odloženi odpadki pogosto spodbudijo še druge, da tudi sami tja pripeljejo svoje odpadke. Pri tem je najbolj zanimivo to, da smo ljudje za posamezno dobrino, da jo dobimo, pripravljeni narediti stotine kilometrov, ko pa je ne potrebujemo več, pa je težko narediti nekaj kilometrov in jo odložiti v zbiralnem centru, ki ga imamo pred nosom.
Kršitelj mora poleg kazni plačati tudi stroške odvoza
France Kozinc, vodja Inšpektorata Občine Domžale, nam je povedal, da opažajo, da nekateri občani na ekološke otoke odpadke odlagajo neprimerno, pogosto tudi odpadke, ki tja ne spadajo, kljub dejstvu, da večino teh odpadkov lahko brezplačno predajo v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu. »Ekološki otoki so med občani zelo dobro sprejeti, saj so jim skorajda na dosegu rok, da tja lahko kadarkoli prinesejo ali pripeljejo odpadni papir, steklo ali pa odpadno elektronsko in električno opremo. Nekatere lokacije ekoloških otokov so žal problematične, saj se pogosto ponavlja, da so na njih neprimerno odloženi odpadki, ki tja ne spadajo. Lokacije, kjer se pogosto kopičijo neprimerni odpadki, smo lani začeli poostreno nadzirati. Z nadzorom smo v prvih dveh mesecih odkrili 18 kršiteljev, ki so jim bile izrečene globe,« je pojasnil Kozinc in dodal, da je za nepravilno odložene odpadke globa do 200 evrov, kršitelj pa mora poravnati tudi stroške odvoza teh odpadkov, kar lahko znese od nekaj 100 do 1000 evrov. Odvisno od vrste odpadka. Ko odkrijejo kršitelje, večjih težav ni, je nekaj sramu, saj se zavedajo, da se to ne dela. Običajno odpadke pospravijo sami in jih odpeljejo na ustrezno mesto.
Vsak od nas lahko s pravilnim ravnanjem prispeva svoj košček k čistejšemu okolju
Kozinc nam je še povedal, da poskuša biti občinski inšpektorat na tem področju čim bolj učinkovit s pozitivnim pristopom, predvsem v smeri večje ozaveščenosti: »Predvsem želimo občankam in občanom z nadzorom dati vedeti, da vsak izmed nas lahko s pravilnim ravnanjem prispeva svoj košček k čistejšemu in lepšemu okolju, v katerem bivamo. Hvala tudi vsem, ki se navedenih smernic držite in s tem dajete zgled tudi drugim.«
Povečali frekvenco praznjenja zabojnikov in čiščenja njihove okolice ter namestili opozorilne table
Čeprav se včasih zdi najbolj enostavna rešitev, da bi ekološki otok, na katerem se nečistoče in neprimerno odloženi odpadki neprestano ponavljajo, kar ukinili ali prestavili, pa so nam na Prodniku povedali, da se je treba zavedati, da je tudi s postavitvijo ekoloških otokov treba zadostiti tako določenim standardom kot tudi predpisom, saj so ekološki otoki namenjeni vsem uporabnikom javne službe ravnanja z odpadki in morajo biti skladno predpisi čim bolj dostopni uporabnikom, v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti morajo biti urejeni na vsakih 400 prebivalcev. Že pred časom so na ‘problematičnih’ ekoloških otokih sprejeli nekaj ukrepov z namenom izboljšanja stanja – povečali so frekvenco praznjenja zabojnikov in čiščenja njihove okolice, namestili pa so tudi opozorilne table, da je odlaganje izven zabojnikov prepovedano in da naj uporabniki večje količine odpadkov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu.
Pomemben je predvsem odnos uporabnikov
Žal se kljub vse večji ozaveščenosti prebivalcev še vedno najdejo posamezniki, ki jim je očitno vseeno, v kakšnem okolju živimo in svoje odpadke puščajo na ekoloških otokih ob zabojnikih. »Na nevestno ravnanje posameznikov nimamo vpliva in ga tudi ne moremo predvideti, zato smo v takšnih primerih veseli vsakršnega obvestila s strani naših uporabnikov, saj le tako lahko ustrezno ukrepamo in čim hitreje očistimo ekološki otok. Poleg rednega (in izrednega) praznjenja zabojnikov in čiščenja njihove okolice je namreč za urejenost ekoloških otokov ključnega pomena pravilna predaja odpadkov s strani uporabnikov, veliko pa pripomorejo tudi družbeno odgovorni okoliški prebivalci, ki v primeru neprimernega odlaganja odpadkov in nečistoče na ekoloških otokih na to opozorijo kršitelja, če ga opazijo pri delu, v vsakem primeru pa o tem obvestijo naše podjetje. Žal proti povzročiteljem ni možno ukrepati, če o njih ni nobene informacije, zato vse, ki kršitelje opazijo pri delu, prosimo, da o tem posredujejo informacije občinskemu inšpektoratu ali na naše podjetje,« pojasnjujejo na Prodniku, kjer obenem občanke in občane naprošajo, da v primerih, ko opazijo, da so zabojniki na ekoloških otokih polni, da jim le-to sporočijo. Kljub večji frekvenci odvozov z ekoloških otokov se pogosto zgodi, da se nekateri zabojniki določene dneve hitreje napolnijo. Ob tem še dodajajo, da naj občani kartonaste škatle pred oddajo v zabojnik zložijo, saj na ta način zasedejo manj prostora, kot če se jih odloži cele.
| Na ekoloških otokih je dovoljeno odlagati papir in steklo. Vse ostale odpadke (kosovne in nevarne odpadke, tekstil, odpadno električno in elektronsko opremo, papir, steklo ter embalažo) lahko prebivalci Domžal brezplačno oddajate v Centru za ravnanje z odpadki Dob. Samo prevzem mešanih komunalnih odpadkov in gradbenih odpadkov ter odpadkov iz azbesta se obračuna po veljavnem ceniku. |
Večje količine odpadkov prevzemajo v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu
Če se doma iz določenih razlogov pojavi več odpadkov kot običajno in jih ne moremo odložiti v zabojnike doma ali na ekoloških otokih, je prav, da jih peljemo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu, ki je temu namenjen. Vse ločeno zbrane odpadke od uporabnikov namreč prevzemajo v okviru javne službe, tako da ob predaji ni treba ničesar plačati, plača se le prevzem mešanih komunalnih in gradbenih odpadkov.
Uporabniki lahko v Centru za ravnanje z odpadki brez doplačila oddate ločeno zbrane odpadke, ki so vključeni v sistem javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki:
- papir in lepenka vseh vrst in velikosti, vključno z odpadno embalažo iz papirja in lepenke,
- steklo vseh velikosti in oblik, vključno z odpadno embalažo iz stekla,
- plastika, vključno z odpadno embalažo iz plastike ali sestavljenih materialov,
- odpadki iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovin,
- les, vključno z odpadno embalažo iz lesa,
- oblačila in ostali tekstil,
- odpadna električna in elektronska oprema (TV aparati, mikrovalovne pečice, telefoni, računalniki …),
- kosovni odpadki (štedilniki, hladilniki, pralni stroji, pohištvo, kopalniška oprema, preproge, vzmetnice …),
- nevarni odpadki iz gospodinjstev (topila, pesticidi, jedilno olje in maščobe, barve, lepila, čistila, baterije, akumulatorji …).
Prav tako lahko vsi tisti uporabniki, ki imate doma rjavi zabojnik, v centru brez doplačila oddate občasno povečane količine zelenega odreza.
V Centru za ravnanje z odpadki sprejemajo tudi mešane komunalne odpadke, gradbene odpadke in odpadke, ki vsebujejo azbest, ki jih predpisi ne vključujejo v sistem izvajanja javne službe in se uporabnikom zaračunajo ob dovozu v zbirni center. Cenik je objavljen ob vhodu v center in na spletni strani www. jkp-prodnik.si.
Delovni čas Centra za ravnanje z odpadki:
1. april–31. oktober (poletni termin): ponedeljek–petek: od 14.00 do 20.00, ob sobotah od 8.00 do 18.00. |
Dvakrat letno akcija odvoza kosovnih odpadkov
Kosovne odpadke lahko uporabniki oddajo tudi v okviru organiziranega odvoza, ki poteka dvakrat letno – enkrat spomladi in enkrat jeseni. Na dan odvoza lahko postavijo kosovne odpadke na zbirno mesto, kamor običajno postavijo zabojnike za odvoz, komunalno podjetje pa poskrbi za odvoz. Datum odvoza kosovnih odpadkov na posameznem odjemnem mestu je naveden na računu za komunalne storitve (v preglednici z navedenimi datumi odvoza pred specifikacijo računa) in na portalu eProdnik.
Kozinc nam je v zvezi z odvozom kosovnih odpadkov povedal, da določene vrste odpadkov ne spadajo med kosovne odpadke, zaradi česar jih izvajalci odvoza z odvzemnega mesta ne odpeljejo. To pa v nadaljevanju pomeni, da takšni odpadki ležijo na odjemnem mestu še nekaj časa. V nadaljevanju si lahko preberete, kateri odpadki spadajo med kosovne odpadke in kateri ne.
Med kosovne odpadke spadajo:
- leseno pohištvo (stoli, mize, naslonjači …),
- oblazinjeno pohištvo (sedežne garniture …),
- športni rekviziti (smuči, jadralne deske, kolesa …),
- oprema (samokolnice, otroški vozički …),
- vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli, senčniki …),
- vzmetnice in preproge,
- svetila in senčila,
- veliki gospodinjski aparati (gospodinjska bela tehnika – hladilniki, pralni in pomivalni stroji, štedilniki …),
- kopalniška oprema (obešala, omarice, zavese za tuš kabino …),
- večje igrače.
Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne spadajo:
- nevarni odpadki, kot so embalaže škropiv, olj, barv in lakov,
- avtomobilski deli,
- akumulatorji,
- gume,
- sodi,
- gradbeni material,
- stavbo pohištvo (okna, podboji …),
- veje drevja in žive meje,
- azbestne in druge strešne kritine,
- mešani komunalni odpadki,
- biološko razgradljivi odpadki,
- odpadna embalaža.
Kam z zelenim odrezom?
S prihodom pomladi se bodo začela tudi opravila na vrtovih, obrezovanje drevja in podobno. Pri tem seveda nastajajo odpadki (zeleni odrez), ki jih nekateri pokurijo, kompostirajo ali pa odložijo v ustrezne zabojnike oziroma, če je teh odpadkov več, odpeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob. Obstaja pa še ena vrsta ljudi, ki za ostanke, ki nastanejo na njihovih parcelah, ne poskrbijo na zgoraj omenjeni način, ampak jih ‘kompostirajo’ po svoje. Kozinc nam je povedal, da se veliko zelenega odreza znajde ob rekreacijski osi in Kamniški Bistrici, kjer pa seveda ni mesto za tovrstno odlaganje in kompostiranje. Občinski inšpektorat je v preteklosti pri nadzoru odkril več kršiteljev, ki so morali nato pospraviti in odstraniti neprimerno odložen zeleni odrez.
Živa meja je živa
Zelo pogosta je problematika posegov v varovalne pasove cest. Občani, ki na svojih parcelah ob cesti posadijo živo mejo, pozabijo, da je meja živa ter da se njuni višina in širina spreminjata. Kozinc pravi, da večina občank in občanov lepo skrbi in vzdržuje žive meje, še vedno pa jih je nekaj, ki jih je treba stalno opozarjati. »Zato velja ob tej priložnosti opozoriti na to, da posaditi živo mejo pomeni tudi odgovornost do ostalih, saj neurejena in razraščena živa meja vpliva na varnost v prometu. Zato naj jo občani lepo vzdržujejo in poskrbijo, da bo na mestih, kjer vpliva na preglednost in varnost prometa, ustrezno urejena,« poudarja Kozinc. Vsako leto imajo kar nekaj prijav glede te problematike, pa tudi sami na terenu zaznavajo te probleme.
Pozitivni signali
Zavedajmo se, da z nepravilnim odlaganjem kazimo podobo mesta in zelenih površin, onesnažujemo okolje in škodujemo tudi svojemu zdravju, ustvarjamo črna odlagališča in s tem povzročamo dodatno delo in stroške. Na našem območju imamo dovolj možnosti za pravilno odlaganje odpadkov in treba je le nekaj volje in malo truda, da je za odpadke ustrezno poskrbljeno. Prav je, da vsak posameznik počisti za seboj in poskrbi za svoje odpadke, saj bo le tako naše okolje čisto in prijetno. S takšnim ravnanjem prinašamo pozitiven odnos do naših zanamcev.
Ne smemo pozabiti omeniti, da je med nami kar nekaj posameznikov, ki jim ni vseeno, da v naši okolici ležijo odpadki. Mnogi izkoristijo sprehod za prijetno s koristnim, saj se lotijo pobiranja odpadkov. Takšnih srčnih ljudi je kar nekaj. Čeprav pri svojem trudu za naravo želijo biti neopazni, pa jih ljudje opazijo. Se pravi, da širijo pozitivni signal.
Avtor: Miha Ulčar