Vročina za volanom zmanjšuje zbranost in podaljšuje reakcijski čas

Visoke poletne temperature ne vplivajo le na počutje, temveč lahko pomembno zmanjšajo tudi varnost v prometu. Vročina zmanjšuje zbranost, poslabša presojo, podaljšuje reakcijski čas in povzroča hitrejšo utrujenost. Agencija za varnost prometa zato v času vročinskega vala voznike opozarja, naj poskrbijo za ustrezno hidracijo, počitek in primerno temperaturo v vozilu.

Poletni meseci so zaradi povečanega turističnega in tranzitnega prometa, daljših poti ter večjega števila motoristov, kolesarjev in drugih ranljivih udeležencev že sicer med zahtevnejšimi obdobji na cestah. Visoke temperature tveganja še povečujejo.

Avtomobil se lahko hitro spremeni v »pečico«

Vozilo, parkirano na soncu, se lahko v zelo kratkem času segreje do življenjsko nevarnih temperatur. Temperatura v notranjosti lahko doseže in celo preseže 60 stopinj Celzija.

Pred začetkom vožnje je zato priporočljivo vozilo dobro prezračiti. Če je mogoče, naj bo parkirano v senci oziroma zaščiteno s senčili. Klimatsko napravo je priporočljivo uporabljati postopoma, temperatura v vozilu pa naj bo okoli 22 do 24 stopinj Celzija.

Strokovnjaki priporočajo približno od šest do osem stopinj razlike med zunanjo temperaturo in temperaturo v potniški kabini. Ob koncu poti je priporočljivo temperaturo postopoma zviševati in tako zmanjšati temperaturni šok ob izstopu.

Previdnost je potrebna tudi pri dotikanju volana, prestavne ročice in kovinskih delov varnostnega pasu, saj se lahko na soncu močno segrejejo.

Otrok in živali nikoli ne puščajte v avtomobilu

Posebej pomembno ostaja opozorilo, da otrok ali hišnih ljubljenčkov nikoli ne puščamo samih v parkiranem vozilu, niti za nekaj minut. Tudi priprta okna notranjosti vozila ne morejo dovolj ohladiti.

Temperatura lahko zelo hitro doseže vrednosti, pri katerih obstaja nevarnost vročinskega udara in resnih posledic za zdravje. Če opazite otroka ali žival, zaprta v pregretem vozilu, je treba nemudoma poklicati številko 112.

Na daljših poteh postanek najmanj vsaki dve uri

Pomemben del varne poletne vožnje sta tudi zadostna količina tekočine in počitek. Že blaga dehidracija lahko zmanjša pozornost, podaljša reakcijski čas ter poveča utrujenost.

Agencija za varnost prometa priporoča postanek najmanj vsaki dve uri oziroma približno na vsakih 200 kilometrov. Postanek naj traja vsaj 15 minut, voznik pa naj ga izkoristi za nekaj gibanja, raztezanje in pitje tekočine.

Glavobol, omotica, razdražljivost ali nenavadna utrujenost so lahko opozorilni znaki dehidracije. V takšnem primeru je treba vožnjo prekiniti in si vzeti daljši počitek.

Vročina še posebej obremenjuje motoriste

Motoristi so visokim temperaturam neposredno izpostavljeni, hkrati pa morajo zaradi varnosti tudi poleti uporabljati popolno zaščitno opremo. Daljše poti je zato priporočljivo načrtovati zgodaj zjutraj ali proti večeru, redno piti vodo in pogosteje počivati.

Čelada, zaščitna jakna, rokavice, hlače in ustrezna obutev kljub vročini ostajajo nujni, saj lahko ob morebitnem padcu pomembno vplivajo na resnost poškodb.

Agencija opozarja tudi, da vročina ni razlog za vožnjo po reševalnem pasu. Ta je namenjen izključno intervencijskim vozilom, zato ga tudi motoristi ne smejo uporabljati za vožnjo mimo stoječe kolone.

Pred potjo preverite tudi vozilo

Pred daljšo vožnjo je priporočljivo preveriti tlak in obrabljenost pnevmatik, zavore, količino in ustreznost tekočin ter delovanje klimatske naprave. Visoke temperature dodatno obremenjujejo predvsem pnevmatike in hladilni sistem.

Mobilnega telefona, ki ga uporabljate za navigacijo, prav tako ni priporočljivo puščati na neposrednem soncu na armaturni plošči, saj se lahko pregreje in izklopi.

Vročina ne opravičuje uporabe telefona med vožnjo, vožnje pod vplivom alkohola ali drog, prekoračitve hitrosti ali nevarnega prehitevanja. Na pot se je treba odpraviti spočit, trezen in brez motilcev pozornosti, hitrost pa vedno prilagoditi razmeram.

Nobena prihranjena minuta ne odtehta varnega prihoda na cilj.

Vir: Agencija za varnost prometa