V Sloveniji že nekaj let opažamo tujerodno vrsto mravelj, ki povzroča čedalje več preglavic. Gre za veliko bezljavko (Tapinoma magnum), približno tri milimetre veliko mravljo, ki izvorno prihaja iz zahodnega Sredozemlja, a jo zdaj najdemo tudi v številnih mestih po srednji in zahodni Evropi.
Te mravlje slovijo po svojih ogromnih gnezdih, ki lahko pokrivajo tudi več hektarjev, v njih pa živi na desetine milijonov primerkov. Še posebej problematične so v urbanih območjih, kjer izkopavajo rove pod cestami, grizejo električne kable in lahko povzročijo izpade elektrike ter interneta. Takšne težave so že zabeležili v Nemčiji in Švici, kjer so morale oblasti zaradi njih zapreti celo otroška igrišča.
V Sloveniji opažene že pred 15 leti
Po besedah mirmekologa dr. Gregorja Bračka z Biotehniške fakultete v Ljubljani so veliko bezljavko v Sloveniji prvič opazili pred približno 15 leti na pokopališču v Izoli. Kasneje so jo našli tudi v mestnem parku v Kopru in v centru Ankarana. Verjetno je bila v teh krajih prisotna že prej, a ji nihče ni posvečal posebne pozornosti.
Strokovnjaki domnevajo, da je vrsta prišla k nam z uvozom rastlin in prsti iz drugih sredozemskih območij. Čeprav prihaja iz toplejših krajev, se je izkazala kot izjemno prilagodljiva in uspešno preživi tudi v hladnejših zimah, kar ji omogoča postopno širjenje proti severu.
Mravljišča kot superkolonije
Velika bezljavka ne gradi le običajnih mravljišč, temveč tvori t. i. superkolonije – povezana gnezda z več milijoni delavk in številnimi maticami, ki lahko zavzamejo ogromne površine. Med gnezdi ne prihaja do agresije, saj delujejo kot enotno omrežje.
Pomen hrane in “živinoreje”
Te mravlje niso izbirčne. Hranijo se z nevretenčarji in poginulimi žuželkami, njihova posebnost pa je tudi t. i. “živinoreja” – gojenje listnih uši. Mravlje uši ščitijo in jih prenašajo na nove rastline, saj izločajo sladko tekočino (mano), ki jim služi kot bogat vir energije.
Vpliv na okolje in človeka
Velika bezljavka ni nevarna za ljudi, lahko pa postane agresivna, če jo človek zmoti. Izloča strupene substance, ki sicer ne povzročajo resnejših težav, a lahko ob ugrizu povzročijo pekoč občutek.
Po poročanju iz Švice in Nemčije lahko superkolonije mravelj povzročijo veliko gospodarsko škodo: izpade elektrike, uničenje tlakovanja, prekopavanje igrišč in kmetijskih površin. Njihova prisotnost negativno vpliva tudi na domorodne vrste nevretenčarjev.
Kako ukrepati?
Po mnenju strokovnjakov je zatiranje mogoče, a le na manjših območjih. Iz Švice poročajo, da so uspešno omejevali superkolonijo z večkratnim sistematičnim tretiranjem z insekticidnimi vabami. Neusmerjena uporaba insekticidov se praviloma ne izkaže za učinkovito.
Vir: N1
