Sramota: Zelena rekreacijska os ob Kamniški Bistrici postaja odlagališče odpadkov
S prihodom pomladi, so se začela tudi opravila na vrtovih, obrezovanje drevja in podobno. Pri tem seveda nastajajo odpadki, ki jih nekateri pokurijo, kompostirajo ali pa odložijo v ustrezne zabojnike oziroma, če je teh odpadkov več, odpeljejo v Center za ravnanje z odpadki Dob. Obstaja pa še ena vrsta ljudi, ki za ostanke, ki nastanejo na njihovih parcelah, ne poskrbijo na zgoraj omenjen način, ampak jih »kompostirajo« po svoje.
Na nas se je obrnila občanka in sicer v zvezi z nekulturo nekaterih prebivalcev ob zeleni osi reke Kamniške Bistrice. To kulturo bralka opaža že nekaj let, želi pa opozoriti na to sramoto ter seveda tudi v upanju, da se bodo pristojne službe na Občini Domžale ustrezno zganile.
Občanka se skozi vse leto in sicer večkrat tedensko sprehaja ob priljubljeni rekreacijski osi ob reki Kamniški Bistrici. Kaj takšnega, kot je opaziti na obrežju te reke in sicer na nasprotni strani stadiona v Domžalah ter v delu od lesene brvi, pa vse do nadvoza avtoceste, lahko vidiš samo tam in nikjer drugje. Občanka je prepričanja, da imajo tamkajšnji stanovalci občutek, da je obrežje reke Kamniške Bistrice tam zato, da lahko tja odlagajo svoje odpadke, ki nastanejo pri čiščenju njihovih parcel (košnja trave, odpadlo listje, raznorazno vejevje …). Nekateri so celo tako »iznajdljivi«, da so si celo svojo kompostnik postavili na tuje zemljišče. Med drugim občanka opozarja tudi na odvržen gradbeni material. Povedala je tudi, da je na lastne oči videla, kako so razen material stresali direktno v reko.
Občanka pravi, da je vsakemu, ki ima vsaj malo zdrave pameti jasno, da ta material spada v kompostnik oziroma na odlagališče. Sprašuje se kako je to mogoče, da se vsa ta leta to dopušča in zakaj se takšno ravnanje ne kaznuje? Njen predlog je, da se vsem tem onesnaževalcem (kdo so to, po besedah občanke lahko ugotovi vsak laik) izreče denarne kazni, saj po njenem mnenju edino to zaleže. Predlagala je še obvezno čiščenje obrežja reke v dolžini njihove parcele.
Kot dokaz, kako žalosten je trenutni pogled na obrežje naše lepe reke, nam je posredovala tudi nekaj fotografij.
V Centru za ravnanje z odpadki v Dobu poskrbijo za ustrezno ravnanje z odpadki
V uvodu prispevka smo omenili, da v primerih, ko se v določenem obdobju v gospodinjstvu nabere več odpadkov, se jih lahko odpelje v Center za ravnanje z odpadki Dob, kjer poskrbijo za ustrezno ravnanje z odpadki.
Prevzem ločeno zbranih odpadkov (embalaža in biološki odpadki – v kolikor imate rjav zabojnik) ter kosovnih in nevarnih odpadkov v centru za ravnanje z odpadki je uporabnikom zaračunan v sklopu izvajanja javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, kar pomeni, da zgoraj naštete vrste frakcij uporabniku ob dovozu v center ne bodo posebej zaračunane.
Uporabnikom, ki so vključeni v zbiranje in predelavo organskih odpadkov (torej tisti, ki imajo doma rjav zabojnik), je v centru za ravnanje z odpadki omogočeno oddajati zeleni vrtni odpad (vejevje, listje, ipd.). Prevzem teh odpadkov je strošek v sklopu izvajanja javne službe ravnanja z odpadki, ki se uporabnikom ob dovozu v center ne zaračuna.
V Center za ravnanje z odpadki lahko pripeljete tudi mešane komunalne, gradbene in druge odpadke, ki jih ustrezni predpisi ne določajo kot ločeno zbrane frakcije, vendar jih je potrebno v zbirnem centru sprejemati v okviru izvajanja javne službe. Pri tem v JKP Prodnik poudarjajo, da stroški ravnanja s temi odpadki niso vključeni v izvajanje javne službe in se uporabnikom zaračunajo ob dovozu v zbirni center, in sicer po enotnem ceniku, ki ga najdete na dnu strani.
Namen zbirnega centra je, da se zbirajo večje količine komunalnih odpadkov, ki občasno nastajajo v gospodinjstvih in ki jih ni mogoče odložiti v sistem organiziranega rednega prevoza komunalnih odpadkov. Prav tako pa v gospodinjstvih nastajajo manjše količine nevarnih odpadkov, ki imajo strupene, vnetljive ali celo eksplozivne lastnosti in bi njihovo odlaganje med preostale odpadke za okolje pomenilo nepopravljivo škodo. Več o ravnanju z odpadki si lahko prebereta na povezavi tukaj.
Avtor: Miha Ulčar; Foto: občanka, arhiv domžalca