Revolucija v SPB-ju v Domžalah – Kaj nudi podjetje SPL več kot ostali upravniki?

V sredo, 9. aprila 2014, je v pasaži stanovanjsko-poslovnega objekta SPB potekal dan odprtih vrat, ki ga je organiziralo podjetje SPL d.d., ki se ukvarja z upravljanjem in vzdrževanjem nepremičnin.

Pred kratkim smo že veliko pisali o dogajanju v SPB-ju in nezadovoljstvu tamkajšnjih stanovalcev in lastnikov poslovnih prostorov z načinom upravljanja dosedanjega upravitelja podjetja Aktiva upravljanje, saj so bile po njihovem mnenju zadeve netransparentne, cene storitev visoke, na strani upravnika pa ni bilo volje po znižanju. Zaradi tega je nastala iniciativa, ki si je prizadevala, da bi prišlo do zamenjave upravnika. Lastniki so menjavo upravnika množično podprli, kar kaže na to, da so očitno res nezadovoljni z delom dosedanjega upravnika.

Kmalu bo na nekaterih naslovih v SPB-ju nov upravitelj postalo podjetje SPL d.d. Ker gre za podjetje, ki se ne skriva samo za mesečnimi položnicami, temveč želi svoje storitve v čim večji meri približati ljudem, so v pasaži SPB-ja pripravili predstavitev v obliki dneva odprtih vrat, kjer so bili ljudem neposredno na razpolago. Obiskovalci so tako lahko dobili odgovore na različna vprašanja, hkrati pa je bila to tudi priložnost za spoznavanje in druženje.

Predstavitve se je udeležil tudi generalni direktor SPL, mag. Franc Props, kateremu smo zastavili nekaj vprašanj.

V SPB-ju se nahaja okrog 700 stanovanj in poslovnih enot. Lahko bi rekli, da je na nek način zlata jama za vsako podjetje, ki se ukvarja z upravljanjem in vzdrževanjem. Kaj vi kot SPL nudite več, kot ostali upravniki?
V Sloveniji so mogoče tri takšne stavbe, ki imajo več kot petsto enot. Mi znamo takšne stavbe upravljati, saj sta dve od njih v našem upravljanju. Kaj nudimo več kot ostali upravniki? Predvsem gledamo na to, da so stvari transparentne, da znamo do zadnjega centa pojasniti stroške in da poskrbimo za to, da so stvari skozi čas normalno vzdrževane, ljudje pa na dolgi rok ne plačujejo previsokih stroškov.

Bile so že pobude, da bi bilo poleg rednega vzdrževanja potrebno sanirati objekt. Kako vi vidite rešitev za ta objekt?
Tukaj se je zadeve potrebno enostavno lotiti »po knjigi«. Pogledati je potrebno, kako je stavba v tem trenutku vzdrževana in poskrbeti, da so tiste vitalne stvari, ki prispevajo k temu, da so stroški lahko previsoki, dejansko posanirane – popravljene do te mere, da so v funkciji v celoti.
Seveda pa je pri objektih, ki imajo starost več kot 30 let, potrebno pričakovati, da se bodo v nadaljevanju pojavljali tudi stroški povezani z vzdrževanjem gradbenih elementov in ne samo dvigal, strojne opreme, kotlovnice in kaj podobnega. Tukaj so strehe, fasade, toplotne izolacije, itd. Ko je stvar pregledana in ko so postavljene prioritete, ki jih potrdijo tudi lastniki, je dana osnova, da se v okviru sredstev, ki jih imajo lastniki na razpolago, pristopi k sanaciji. Glede na to, da je to odprt prostor oziroma napol javni prostor, bi bilo potrebno pristopiti k ukrepom v sodelovanju z lokalno skupnostjo.

Nekateri stanovalci in lastniki poslovnih prostorov so malo zmedeni, saj se pojavljajo razne govorice in namigovanja. Kaj bi vi svetovali lastnikom, ki se odločajo med eno in drugo varianto?
Meni se zdi zelo pomembno, da ima takšen kompleks kot je SPB, ki predstavlja eno celoto tudi enega upravitelja. Saj je lažje optimizirat celotno obratovanje kompleksa in s tem povezane stroške. Je pa potrebno spoštovati odnose, ki so pogodbeno urejeni.

Mag. Propsu se zahvaljujemo za pogovor.