Pri preprečevanju in reševanju spletnih prevar vse bolj pomembna medgeneracijska pomoč

Če smo povsem iskreni, nas ob misli na spletne prevare kaj hitro prešine prepričanje, da se to dogaja drugim. Neznancem. Včasih se morda tudi začudimo, ko slišimo ali preberemo, da so posamezniki na hitro zaupali lepim besedam popolnih tujcev. Morda se je že zgodilo tudi vašemu prijatelju, znancu, bližnjemu ali celo svojcu, le da vam tega ni zaupal, ker se dogodka sramu, ali ga je strah vašega odziva. Nerazumevanja.

V želji, da bi poiskali načine, kako na pomoč priskočiti tako mladim, predvsem pa starejšim, ki so se znašli v primežu spletne prevare in občutka sramu, smo se pogovarjali z Jano Lavtižar v že objavljenem intervjuju z naslovom “Ljubezenske prevare na spletu prizadenejo številne starostnike, ki osramočeni in ponižani trpijo v samoti“. Sogovornica nam je približala stiske in občutke, s katerimi se srečujejo starejši, ko postanejo žrtve spletnih prevar.

Tokrat pa smo se po nasvet obrnili k Tilnu Blažku, mlademu in pozornemu fantu iz okolice Domžal, direktorju Zavoda za digitalno opismenjevanje starejših, ki nam je približal projekte, za katere si želi, da bi bili starostnikom vse bolj dostopni ter v pomoč.

Tilen Blažko, ste ustanovitelj Zavoda za digitalno opismenjevanje starejših. Srčno si želite in prizadevate, da bi na širšem Domžalskem območju z delavnicami in predavanji, ki so zasnovane predvsem za starejše, jih ozavestili o varni uporabi spleta in jih opozorili na različne spletne prevare. Kaj Vas je nagovorilo, da ste se odločili za tovrstno obliko pomoči?

Spletnim prevaram, še zlasti v povezavi s starejšimi ni namenjene tolikšne pozornosti, kolikor bi si zaslužila. Slabe pol mio ljudi je starejših od 65 let, kar predstavlja skoraj 25 % celotne slovenske populacije. Gre za populacijo, ki bi si zaslužila večjo pozornost. Mladim je namenjenih kar veliko projektov, starejšim pa niti ne.

Starostniki so seveda zelo aktivni v številnih društvih, ki pokrivajo različna življenjska področja in se njihovih dejavnosti upokojenci zelo radi udeležujejo. Želim pa si, da bi bilo več projektov namenjenih izobraževanju starejših iz področja digitalne tehnologije.

Mi smo odraščali z internetom, starejšim pa ni bil dostopen v tolikšni meri in danes, ko se srečajo s spletom, so pogosto kar precej izgubljeni. Kar je seveda razumljivo. Veliko praktičnih stvari iz našega vsakdanjega življenja se namreč odvija digitalno. Naročanje pri zdravnikih, obrazci, ki jih je potrebno poslati preko spleta, itd. In v kolikor oseba nima nikogar, ki bi ji lahko priskočil na pomoč, lahko nastopi težava, ki starejše lahko še bolj potisne v socialno izključenost. Tehnologija se izjemno hitro razvija in tukaj so tudi starejšii, ki jim je potrebno pomagati.

Dostop do interneta ima tako rekoč že vsako gospodinjstvo in vse več stvari poteka preko spleta, zato sta izobraževanje in ozaveščenost namenjene starejšim nujna.

Pogosto imamo predstavo, da so žrtve spletnih prevar predvsem ženske, čeprav so žrtve tudi moški, le da o izkušnji precej težje spregovorijo.

Spletnih prevar je zelo veliko in žrtve so tako ženske, kakor tudi moški. Ko spletni prevaranti človeku nameni nekaj lepih besed, ga »pogreje pri srcu« in tukaj se ujamejo v past.

Tudi mladi si težko predstavljamo, koliko podatkov je na spletu. In čeprav smo mogoče bolj sugestivni za učenje tehnologije, lažje dobimo varnostne kompetence, da ne klikamo po neznanih linkih. Da ne odpiramo pošte od oseb, ki jih ne poznamo ali imajo čudne znake v »imenih«. Prav tako ne klikamo po linkih ali vpisujemo svojih podatkov v obrazce, ki se nam prikazujejo na telefonu ali monitorju. V mislih imam tudi agresivna marketinška sporočila, ki jih je vedno več. Skeptični smo do nenavadnih kontaktov iz tujine ali linkov preko messengerja.

Starejši pogosto tudi nevede, pomotoma ali v trenutku nepazljivosti, kliknejo na linke, s pomočjo katerih prevaranti dostopajo do njihovih podatkov. Do podatkov o bančnih karticah iz katerih jim spletni prevaranti izpraznijo bančni račun ali pa to naredijo počasi, postopoma, vsak mesec na način, da starejši tega niti ne opazijo.

Google translate oziroma spletni prevajalnik besedila se je že resnično zelo izpopolnil, kar pomeni, da starejši težko ugotovitvijo, ali gre za poskus spletne prevare.

Spletnih prevar je verjetno toliko, kolikor si jih je zmožna zamislit in pa realizirat človeška kreativnost. Kaj je skupno vsem prevaram, ki so zamišljene predvsem za starejše ljudi? Kaj je tisti ključni element, na katerega ciljajo prevaranti?

So zgodbe, ki se končajo tudi tragično. In starejši, ki so žrtve spletnih prevar, tega pogosto ne povedo nikomur, saj se ne željo izpostavljat. Bojijo se odziva svojcev. Strah jih je morebitnih očitkov. Ne želijo sprožiti kakršnih koli ustreznih zakonskih postopkov, zato je statistično gledano spletnih prevar manj, kot jih je dejansko. Marsikaj lahko sklepamo, ampak do točnega podatka bomo težko prišli. Tudi organom pregona jih ne želijo prijaviti, saj se bojijo, da bodo zanje izvedeli tudi svojci.

Kako so zasnovane delavnice in na kakšen način si želite pomagati starejšim, ki sumijo, da so morebiti naleteli na spletno prevaro oziroma so celo o tem tudi že prepričani?

Spletni prevaranti so izjemno izpopolnjeni v tehnikah pridobivanja podatkov. Naš cilj pa je, da skušamo kar se da uporabnike interneta, predvsem pa starejše, ozaveščati in jim pomagati.

Na delavnicah si skupaj s starejšimi pogledamo aktualne primere spletnih prevar. Pojavljajo se tudi direktna sporočila v katerih so uporabljeni izredno specifični izrazi, ki v naslovniku vzbudijo občutek zaupanja.

V sklopu Zavoda za digitalno opismenjevanje starejših želimo organizirati številna predavanja, s pomočjo katerih bomo lahko starostnikom približali pasti interneta, jih seznanili z različnimi orodji, ki so jim lahko v pomoč v prepoznavanju zlonamernih dejanj in kaj lahko naredijo, da preprečijo morebitne spletne prevare ter varno uporabljajo splet.

Kako lahko osebe stopijo v stik z Vami?

Predavanja o uporabi pametnih telefonov, računalnikov ter o varnosti na spletu izvajamo predvsem v okviru društev upokojencev v Domžalah. Predsedniki društev upokojencev se lahko obrnejo name, glede izvedbe delavnic na želeno temo. Prav tako se lahko obrnejo name tudi posamezniki, za individualno pomoč ali svetovanje. Z veseljem pomagam vsakomur, ki želi izboljšati svoje digitalne kompetence ali pa potrebuje pomoč.

Tilen Blažko je dosegljiv na tel. št: 040-836-810 ali po e-mailu: Tilen.blazko21@gmail.com

Avtor: Petra Petravič; Foto: canva.com