Previdno pri nabiranju čemaža

Pomlad je čas, ko v gozdu zadiši po čemažu. Pri nabiranju moramo biti previdni, da ga ne zamenjamo za jesenski podlesek ali šmarnico, na kar opozarjajo v Centru za klinično toksikologijo in farmakologijo, UKC Ljubljana: “Čemaž, jesenski podlesek in čmerika imajo podobne podolgovate liste, zato so zamenjave pogoste in žal lahko tudi usodne. V primeru prebavnih težav po obroku divjih rastlin, predvsem po obroku čemaža, moramo zato vedno pomisliti na zastrupitev z jesenskim podleskom, čmeriko in šmarnico.

Zastrupitev z jesenskim podleskom poteka v več fazah. 2 do 12 ur po zastrupitvi bolnikom postane slabo, bruhajo in imajo bolečine v trebuhu ter hudo drisko. 24 do 72 ur po zastrupitvi pride do okvar srca, jeter, ledvic, trebušne slinavke in pljuč. Po 4 do 5 dneh se zniža število belih krvnih celic in ploščic, zato se poveča nevarnost za okužbe in krvavitve. Po 2 do 3 tednih pa bolnikom izpadejo še lasje.

Rastlino ali njene dele oziroma ostanke VEDNO vzamemo s seboj k zdravniku, saj bodo tako v bolnišnici veliko lažje prepoznali rastlino in ustrezno ukrepali.”

In zakaj je čemaž tako zanimiv? 

“Zaradi svoje arome in okusa je cenjen v kulinariki, saj ponuja veliko možnosti za ustvarjanje. Pri nekaterih je celo bolj priljubljen kot česen. Iz njega izdelujemo namaze, kuhamo juhe, rižote in omlete ter ga vključujemo kot začimbo v solate.

Čemaž ima zanimivo hranilno sestavo, saj poleg eteričnih olj vsebuje še sladkorje, flavonoide, žveplove spojine, mineralne snovi in vitamine, med katerimi je najbolj zastopan vitamin C. S starostjo listov se vsebnost hranil zmanjšuje, prav tako je manj izrazita tudi njegova aroma. Z nabiranjem listov prenehamo, ko rastlina razvije cvetne popke, ki so prav tako primerni za uporabo. Zaradi svoje arome in okusa, podobnega česnu, je cenjen v kulinariki, ponuja veliko možnosti za kulinarično ustvarjanje. Pri nekaterih je celo bolj priljubljen kot česen. Svežega in v obliki shrankov ga lahko uživamo tekom celega leta. Iz njega izdelujemo namaze, kuhamo juhe, rižote in omlete ter ga vključujemo kot začimbo v solate. Liste čemaža lahko tudi zamrznemo ali posušimo in jih uporabljamo kot začimbo. Najbolj znan in najpogosteje uporabljen pa je čemažev pesto, pripravljen iz svežih listov, oljčnega olja in soli. Za uporabo so zelo zanimivi tudi cvetni popki, odlikuje jih rahlo sladkast in precej oster okus. Lahko uporabljamo sveže ali pa jih vložimo in uporabljamo kot dodatek različnim jedem kot so rižote, juhe, pogače, ipd,” so zapisali na strani Prehrana.si, kjer si lahko preberete tudi več o sestavi čemaža in pa najdete recepte:

• Čemaževo koprivna špinača z mlekom in
• Čemažev namaz.

Vir: Prehrana.si je nacionalni portal o hrani in prehrani, namenjen obveščanju prebivalcev o koristih zdrave prehrane in zagotavljanju verodostojnih informacij o prehrani. Inštitut za nutricionistiko in NIJZ.

Foto: Center za klinično toksiologijo in farmakologijo