Preiskave vzorca iz Gradiškega jezera: Cianobakterije niso nujno nevarne!

Na Facebook strani Ciano SLO je bila v začetku tedna objavljena informacija, da so v gošči na površju Gradiškega jezera zaznali prisotnost cianobakterije iz rodu Oscillatoria, ki je lahko potencialni proizvajalec cianotoksinov. Trenutno potekajo raziskave, s katerimi bodo ugotovili, ali je v odvzetem vzorcu prisoten cianotoksin ali ne. Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da so cianobakterije prisotne v skoraj vseh vodnih ekosistemih, pri čemer je večina teh koristna, le majhen delež pa je lahko nevaren za ljudi in živali!

Med ljudmi je nastala zaskrbljenost zaradi novice o prisotnosti cianobakterije iz rodu Oscillatoria v Gradiškem jezeru, zato smo se za dodatna pojasnila in več informacij obrnili na doc. dr. Tino Eleršek, višjo strokovno-raziskovalno sodelavko in vodjo delovne enote Ekotoksikologije na Nacionalnem inštitutu za biologijo.

Kaj so cianobakterije? Kje jih najdemo? V kakšni meri so koristne in kdaj lahko postanejo nevarne?

Cianobakterije so posebne bakterije, ki vršijo fotosintezo (tako kot alge in zelene rastline). Za cianobakterije so značilni posebni pigmenti, ki jim dajejo značilno barvo, npr. modro-zeleno (ciano), po kateri so dobile ime. Niso pa vse cianobakterije modro-zelene; najdemo lahko tudi oranžne, rdeče ali škrlatne, odvisno od tega, kateri pigmenti prevladujejo.

Cianobakterije so prisotne v skoraj vseh vodnih ekosistemih (npr. izviri, reke, jezera, zadrževalniki, ribniki), najdemo pa jih tudi na kopnem; v prsti, na zidovih, skalah in podobno. Nekatere vrste lahko preživijo tudi v ekstremnih okoljih, kot so sušne puščave, termalni vrelci, antarktični led ali zelo slana okolja. Cianobakterije imajo rade počasi tekoče vode, ki vsebujejo veliko hranil, predvsem dušika in fosforja. To je večinoma v bližini obdelovalnih površin, neustrezno delujočih čistilnih naprav, območij z intenzivnim ribištvom in podobno.

Večina cianobakterij je zelo koristnih, saj so izjemno pomemben del narave in ravno zaradi njih danes na Zemlji dihamo kisik. Cianobakterije v ekosistemih igrajo izjemno pomembno vlogo primarnih proizvajalcev, ki so vir hrane za vse višje organizme. V morjih in drugih vodnih okoljih so približno tako pomembne za vezavo toplogrednih plinov kot drevesa v deževnem gozdu, poleg tega pa nekatere vrste sodelujejo pri kroženju dušika v naravi. Poleg tega imajo širok potencial uporabe v biotehnologiji, npr. za proizvodnjo biogoriva in bioplastike, razgradnjo olja ali čiščenje odpadnih voda, pa tudi kot gnojilo ali prehransko dopolnilo. Proizvajajo tudi številne protimikrobne učinkovine, ki jih lahko uporabimo v farmacevtske namene.

Večina cianobakterij je zelo koristnih, saj so izjemno pomemben del narave in ravno zaradi njih danes na Zemlji dihamo kisik.

En majhen delež vseh cianobakterijskih vrst pa je lahko nevaren za človeka in živali. Nekatere vrste proizvajajo snovi, ki jim zaradi strupenosti za višje organizme rečemo toksini. V primerih, ko se cianobakterije masovno namnožijo, je tudi večja verjetnost, da bodo koncentracije toksinov nevarno povečane. Zakaj jih proizvajajo, še ni povsem razjasnjeno.

Kakšni so simptomi morebitne zastrupitve pri ljudeh in živalih?

Različni cianobakterijski toksini so pri akutni zastrupitvi škodljivi za različna tkiva, npr. jetra, živčevje ali kožo. Zato so tudi simptomi zelo raznoliki (hepatitis, nevrološki znaki, dermatitis …) Vendar je akutna izpostavljenost zelo redka, bolj zaskrbljujoča je dolgoročna izpostavljenost, saj lahko vodi v genotoksične poškodbe celic (nekateri cianotoksini so povezani z nastankom tumorjev) in nevrodegenerativne bolezni. Kako se izogniti škodljivim posledicam, lahko preverite tukaj.

V vzorcu gošče iz Gradiškega jezera ste z mikroskopskim pregledom potrdili prisotnost cianobakterije Oscillatoria, ki je lahko potencialni proizvajalec cianotoksinov. Ste morda pridobili dodatne rezultate?

Tako je, v kratkem času je možno izvesti samo mikroskopske analize, ki so nam povedale, da je bolje biti previden, saj smo v velikih količinah zaznali cinaobakterije iz potencialno toksičnega rodu. Nikakor ne želimo sprožiti panike, temveč samo opozoriti na večjo previdnost. Dodatne molekularne analize nam vzamejo več časa in nam bodo dale nove informacije o tem, če so prisotni geni za najbolj pogoste toksine. So pa te analize še v teku. Na žalost na NIB nimamo finančnega vira, ki bi nam omogočal še bolj poglobljene analize z veliko različnimi sodobnimi metodami, ki bi se med sabo dopolnjevale.

V večjih količinah namnožene cianobakterije so običajno simptom oz. pokazatelj tega, da je v vodi veliko hranil (predvsem fosforja in dušika iz različnih virov). Predvidevamo, da je tako tudi v primeru Gradiškega jezera, vendar ni mogoče delati zaključkov brez investicije v preiskovalni monitoring.

Več o cianobakterijah v Sloveniji lahko najdete na spletni platformi www.ciano.si, kjer je na voljo obsežna zbirka informacij med drugim tudi slikovna in video vsebina, splošna vprašanja, zanimivosti, zemljevid tveganja, strokovni članki in še marskaj drugega.

Trenutno se izvajajo dodatne preiskave vzorca iz Gradiškega jezera, da bi ugotovili morebitno prisotnost cianotoksinov. Strokovnjaki opozarjajo in svetujejo previdnost, vendar brez nepotrebne panike!

Sorodni prispevek:

Pozor ob obisku Gradiškega jezera: zaznana prisotnost potencialno strupenih cianobakterij