Oznake na alkoholnih pijačah ter dejstva o alkoholu in vožnji

Ob iztekajočem se letu se nizajo številna praznovanja in nazdravljanja. Na Domžalcu smo želeli strniti nekaj ključnih informacij, ki jih je posredovala policija o pomenu oznak na alkoholnih pijačah in številnih dejstvih o vplivu alkohola na sposobnost vožnje v želji, da bi prihajajoči dnevi minili kar se da mirno.

Alkohol ubija, največkrat nedolžne, je napis kampanije, ki bo tudi v teh dneh spremljal tako voznike, kakor tudi ostale udeležence v prometu. Policisti namreč ugotavljajo, da se delež prometnih nesreč, ki so jih povzročili alkoholizirani vozniki, ni bistveno spremenil in ostaja približno desetodstoten. Skrb vzbujajoče pa je, da več kot tretjina voznikov, ki povzročijo smrtno prometno nesrečo, vozi pod vplivom alkohola.

Koliko alkohola je v pijači in kako poteka prehajanje alkohola v kri?

Hitrost prehajanja alkohola v kri je odvisna predvsem od vrste pijače in hrane, ki smo jo ob tem pojedli. V povprečju potrebuje telo dobre pol ure, da prideta v kri približno dve tretjini zaužitega alkohola, ostanek pa pride v kri v nadaljnjih 60 do 70 minutah.

Koliko gramov alkohola bo v naši krvi, je odvisno od telesne teže, spola, telesnih sposobnosti, navajenosti na alkohol, vrste alkoholne pijače; od tega, kaj smo jedli pred ali med pitjem in kako smo pili (t. i. eksanje nima enakih posledic kot počasno pitje). Podlaga za izračun sta telesna teža in spol.

Alkohol in človek

Alkohol najprej oslabi sposobnost normalnega miselnega presojanja. Voznik je tako prepričan, da vozi bolje kot dejansko, temu pa sledijo slabša sposobnost zaznavanja, napačne ocene razdalj, počasni odzivi, motnje pri ravnotežju, zožen zorni kot itd. V prometu to konkretno pomeni izzivanje nevarnosti: prepočasna ali prehitra vožnja, težje obvladovanje ali spremljanje smeri vožnje, nevklopljeni smerni kazalci, ustavljanje pri zeleni luči, vožnja v rdečo luč itd.

Policisti pri ugotavljanju prisotnosti alkohola uporabljajo indikatorje in merilnike alkoholiziranosti, ki prikažejo vrednost alkohola v organizmu z miligrami alkohola v litru izdihanega zraka.

Dejstva o alkoholu in vožnji

0,2 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,09 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:

• Sposobnost opazovanja premikajočih se luči se poslabša. To na primer pomeni, da ponoči niste več sposobni pravilno oceniti razdalje do vozil, ki prihajajo nasproti ali jih dohitevate.

0,3 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,14 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:

• Sposobnost globinskega opazovanja se zmanjša. To pomeni, da razdalje ne morete več pravilno oceniti. Posledici sta tvegano prehitevanje in prekratka varnostna razdalja v gostejšem prometu. Možnost za povzročitev prometne nesreče se poveča za petkrat.

0,5 grama alkohola na kilogram krvi ali 0,24 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:

• Opazovani objekti se vam zdijo bolj oddaljeni, kot so v resnici. To pomeni, da v ovinek pripeljete s preveliko hitrostjo in zamujate s spreminjanjem smeri, zato lahko vozilo zanese.
• Pojavi se t. i. rdeča slepota. Čedalje težje zaznate rdečo luč na semaforju, luči za označevanje vozila, zavorne luči, označbe za oviro na cesti itd.
• Zmanjševati se začne sposobnost hitrega preusmerjanja pogleda z enega predmeta na drugega.
• Prilagajanje naglim svetlobnim spremembam je čedalje težje. To pomeni, da vas lahko zasenčene luči vozila, ki pripelje nasproti, začasno oslepijo.
• Bistveno sta zmanjšani pozornost in zmožnost pravočasnega odzivanja. To pomeni, da je pot ustavljanja daljša. Če pri hitrosti 50 km na uro pritisnete na zavoro sekundo pozneje, se pot ustavljanja vozila podaljša za 14 metrov.
• Pojavijo se motnje ravnotežja, kar je nevarno zlasti za tiste, ki se vozijo z vozili z dvema kolesoma.

1,0 gram alkohola na kilogram krvi ali 0,48 miligrama v litru izdihanega zraka pomeni:

• Bistveno je moten odziv oči na svetlobo. To pomeni, da se težko prilagajate hitrim svetlobnim spremembam.
• Bistveno je zožen zorni kot oči. To pomeni, da ne morete več pravočasno dojemati, kaj prihaja z vaše leve in desne strani, kar je lahko usodno zlasti v križiščih.
• Zaznavanje in ocenjevanje globine prostora in pozornost se zmanjšata za polovico. To pomeni, da praviloma vozite s premajhno varnostno razdaljo, da so vaši odzivi prepozni in večinoma napačni in da se na določene nevarnosti sploh ne odzivate več. Posledice so naleti.
• Odzivni čas in z njim pot ustavljanja se povečujeta.
• Možnost udeležbe v prometni nesreči se v primerjavi s treznim voznikom poveča za 25-krat.

Petra Petravič: Foto: Policija.si/canva.com