NUJNO OBVESTILO: Na območju Dobena in Rašice opažena medvedka z dvema mladičema

Iz Občine Mengeš obveščajo, da je bila na območju Dobena in Rašice opažena medvedka z dvema mladičema. Zaradi tega vsem občanom, sprehajalcem ter obiskovalcem v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije svetujejo pozornost in v nadaljevanju podajajo nekaj informacij, kako ravnati ob srečanju z medvedom.

Da bi zmanjšali možnost napada in poškodb, upoštevajte nekatera preprosta navodila obnašanja v gozdu:

• ob sprehodih v gozd imejte psa vedno na povodcu, v spomladanskem obdobju (maj – junij) pa na raje razmislimo o nujnosti sprehajanja s psom v gozdovih na območjih, kjer je stalno prisoten tudi medved (osrednje življenjsko območje rjavega medveda v Sloveniji – Kočevska, Notranjska, Krimsko-Mokrško pogorje, Slavnik, Vremščica, Trnovski gozd, Nanos, Hrušica …);
• med hojo po gozdu, še posebej, če je območje slabo pregledno, bodimo glasnejši in s tem medvedu že na daleč sporočimo, da prihajamo – npr. glasno hodimo, prepevamo, žvižgamo, se pogovarjamo, brcnimo kamen, udarimo s palico po deblu drevesa …, ni pa potrebno kričati, da ne motimo »gozdnega miru«;
• kadar medveda opazimo od daleč, se mirno umaknimo v smeri prihoda; če medved prihaja v našo smer in nas še ni zaznal, ga z mirnim glasom opozorimo nase in praviloma se bo umaknil;
• ko medveda srečamo v neposredni bližini (tudi medvedke z mladiči), se predvsem potrudimo, da ostanemo čim bolj mirni in ne delajmo hitrih gibov ali krikov, ki bi medveda prestrašili; obstanimo in se nato počasi zadenjsko umaknimo;
• če se medved že zapodi proti nam, mirno obstanimo na mestu; skoraj vedno se bo medved ustavil, še preden pride do nas (gre za lažni napad, pri čemer ne pride do fizičnega stika);
• za zaščito v primeru napada medveda je učinkovito tudi obrambno razpršilo proti medvedom (»bear pepper spray«), ki je na voljo tudi v nekaterih trgovinah z opremo za aktivnosti v naravi v Sloveniji;
• nikoli ne tecimo pred medvedom, saj s tem povečamo možnost napada; izjema je, kadar se lahko umaknemo na varno v nekaj korakih;
• ne zadržujmo se v bližini trupel poginulih divjih ali domačih živali ali neprevidno in nezakonito odvrženih klavniških odpadkov;
• poskrbimo, da v okolici svojega domovanja ni dostopnih virov hrane za medvede (smeti, klavniški odpadki, tropine, nezavarovani čebelnjaki, smetnjaki in komposti), saj ti navajajo medveda na človeka in so eden ključnih vzrokov težav z medvedom;
• ne približujmo se medvedjim mladičem, tudi če so videti zapuščeni. Če pa jih opazimo, se čim prej umaknimo;
• med oktobrom in majem ne hodimo v bližino medvedjih brlogov in nikoli vanje;
• nikoli namerno ne ponujajmo medvedom hrane.

Dobro je vedeti tudi:

• takojšnje agresivno človekovo reagiranje ob srečanju z medvedom, kot je obmetavanje s kamenjem in drugimi predmeti v nekaterih primerih medveda lahko sicer res odžene, vendar se navadno medved v takih situacijah počuti še bolj ogroženega, kar možnost napada močno poveča;
• medved, ki se dvigne oz. postavi na zadnje noge, ne izkazuje agresivnosti, ampak želi dobiti le boljši pregled nad okolico. Velikokrat pomaga, če spregovorimo z mirnim glasom; tako bo hitreje spoznal, da ima opraviti s človekom in se nam bo umaknil.