Ločevanje biološko razgradljivih odpadkov – reciklirajte jih kar doma

Kuhinjske odpadke iz gospodinjstva in zeleni vrtni odpad je glede na veljavne predpise prepovedano mešati z drugimi komunalnimi odpadki. Obveza vsakega gospodinjstva je, da z doslednim ločevanjem poskrbi za recikliranje teh odpadkov in s tem za zmanjševanje negativnega vpliva na okolje.

Biološko razgradljive odpadke je torej potrebno ločevati in zbirati na hišnem kompostniku in/ali v posebnem zabojniku (rjavi zabojnik). Kjer je to izvedljivo, je najbolj priporočljiva kombinacija obeh rešitev, lahko pa se vsak uporabnik odloči, da bo tovrstne odpadke v celoti kompostiral na hišnem kompostniku. Kjer se javna služba zbiranja biološko razgradljivih odpadkov izvaja, morajo uporabniki, ki se odločijo, da bodo tovrstne odpadke v celoti kompostirali na domačem kompostniku, za odjavo rjavega zabojnika oddati ustrezen obrazec, ki je dostopen na spletni strani www.prodnik.si.

S kompostiranjem lastne odpadke recikliramo v kompost, ki ga lahko uporabimo na domačem vrtu. Pri tem je pomembno, da se upoštevajo vsa določila Uredbe o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom ter občinskega pravilnika o zbiranju in odvozu komunalnih odpadkov.

Kako se lotiti kompostiranja?

1. Izberite primerno mesto za postavitev kompostnika

Za postavitev hišnega kompostnika na vrtu izberemo polsenčen ali senčen prostor, zavarovan pred vetrom in lahko dostopen. Postavi se ga tako, da ne povzroča nevšečnosti (npr. smradu) na sosednjih zemljiščih.

2. Preverite, kateri odpadki so primerni za kompostiranje

Za kompostiranje so primerni naslednji odpadki:

ZELENI VRTNI ODPAD, zlasti:	KUHINJSKI ODPADKI, zlasti:
odpadno vejevje, trava, listje, rože, stara zemlja lončnic, plevel, gnilo sadje in zelenjava, stelja malih rastlinojedih živali, lesni pepel.	zelenjavni in sadni odpadki vseh vrst, jajčne lupine, kavna usedlina, filter vrečke, pokvarjeni prehrambni izdelki, kuhani ostanki hrane, papirnati robčki, brisače in papirnate vrečke.

Odpadki, ki niso primerni za kompostiranje, so vsi odpadki, ki se v okolju ne razgradijo, poslabšajo kakovost komposta in vsebujejo nevarne snovi: plastika, steklo, kovine, keramika, kosti, maščobe, ostanki tekstila, vsebina vrečk za sesalce, zdravila, oblanci in žagovina obdelanega lesa, mačji in pasji iztrebki, plenice.

3. Upoštevajte nekaj osnovnih pravil kompostiranja

• Hišni kompostnik mora imeti neposreden stik s tlemi.
• Osnovna plast zdrobljenih vej poskrbi za dobro zračenje od spodaj in preprečuje zastajanje vode. Za optimalen razkrojni proces je pomembna zadostna ponudba kisika, ki jo dosežemo tako, da se suhi strukturni material (veje in zeleni obrez) in vlažni nestrukturni material (trava, kuhinjski odpadki) vedno med seboj mešajo.
• Kuhinjske odpadke in ostanke hrane je potrebno takoj prekriti z listjem, zemljo, travo ali rahlo zagrebsti, da preprečimo neprijetne vonjave in ne privabljamo podgan in drugih živali.
• V procesu razgradnje, ki poteka pri 50°C-60°C, mikroorganizmi, bakterije in glive proizvajajo humus in hranilne snovi, za kar pa potrebujejo določeno vlago. V času daljše poletne suše je priporočljivo vlaženje kompostnega kupa.

4. Po šestih mesecih preverite, če je kompost zrel

Kompost je zrel po 6. do 12. mesecih oziroma ko se vsi odpadki spremenijo v rjavo grudičasto prst, ki diši in spominja na dobro gozdno prst. Zanesljivo znamenje, da je proces razgradnje organskih odpadkov končan pa je tudi, ko se vsi deževniki umaknejo.

Zrel kompost presejmo skozi grobo sito. Dele, ki niso razpadli vrnemo v proces razkrajanja, presejan kompost pa uporabimo tako, da ga potresemo po površini zemlje. Nikoli ga ne vkopavamo globoko v zemljo.

5. Zrel kompost uporabite:

• pri presajanju rož, sadnega drevja in drugih večjih rastlin,
• za mešanje z neuporabljenimi deli zemlje na vrtu,
• kot dodatek k novemu kompostnemu kupu.

Zbiranje biološko razgradljivih odpadkov v rjavih zabojnikih Vsi ločeno zbrani biološko razgradljivi odpadki, zbrani v okviru javne službe ravnanja z odpadki (na leto se jih na območju občin Domžale, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin zbere več kot 5000 t), so predani družbam za ravnanje s tovrstnimi odpadki. Odvozi vsebine rjavih zabojnikov se v poletnem času izvajajo enkrat tedensko, v zimskem terminu pa vsakih štirinajst dni (točni dnevi odvoza za posamezno odjemno mesto so navedeni na računu za komunalne storitve in portalu eProdnik). V poletnem obdobju se notranjost rjavih zabojnikov tudi večkrat strojno očisti. Uporabniki rjavih zabojnikov lahko občasno povečane količine zelenega vrtnega odpada kadar koli brez dodatnih stroškov pripeljejo v Center za ravnanje z odpadki v Dobu.