Klopi letos množični, a vročina prinaša olajšanje

Letos spomladi smo bili priča izjemni aktivnosti klopov, kar potrjujejo tudi podatki biologov s terena. V parku Tivoli so raziskovalci v eni uri zbrali več kot sto klopov, na nekaterih drugih mestih, kot je območje Koseškega bajerja, pa je številka presegla celo 150 primerkov. A narava poskrbi za ravnotežje – poleti njihova dejavnost upade, saj visoke temperature klopom ne ustrezajo.

Vročina – naravni zavorni mehanizem

Klopi za preživetje potrebujejo vlago. Ko temperature narastejo, jih vročina izsušuje, zato se umaknejo v tla, kjer čakajo na ugodnejše pogoje. “Ko čakajo na gostitelja na vegetaciji, se hitro izsušijo. Zato se morajo pogosto vrniti v prst, da se navlažijo in rehidrirajo, nato pa spet iščejo gostitelja,” pojasnjuje biolog dr. Tomi Trilar s Prirodoslovnega muzeja Slovenije.

Največja aktivnost klopov je tako spomladi in nato znova jeseni, septembra in oktobra. Poleti je njihova prisotnost omejena le na bolj senčna, vlažna območja.

Zakaj jih je letos toliko?

Čeprav se zdi, da so se klopi letos zaradi zgodnje pomladi hitreje razmnoževali, biolog opozarja, da njihova reprodukcija ne poteka čez noč. “Kolikor klopov gre jeseni prezimovat, toliko jih spomladi tudi pride na plano. Za razmnoževanje je ključno predhodno leto,” pojasnjuje Trilar.

Število klopov je torej povezano predvsem z uspešnostjo prezimitve, na kar vplivajo količina snega in dolžina hladnega obdobja. Letos je bila zima mila, kar je verjetno omogočilo preživetje večjega števila klopov.

Razvojni krog traja več let

Gozdni klop (Ixodes ricinus) – najpogostejša vrsta klopa v Sloveniji – ima štiri razvojne stopnje: jajčece, ličinko, nimfo in odraslega osebka. V vsaki aktivni fazi potrebuje kri, da se lahko razvije v naslednjo. Ličinke se prisesajo na manjše sesalce ali ptice, nimfe pogosto napadejo ljudi, odrasli klopi pa za gostitelje najpogosteje izberejo večje sesalce, kot so srne in jeleni.

“Večina klopov potrebuje dve leti za razvoj do odraslosti, včasih pa zaradi pomanjkanja gostiteljev traja razvoj tudi do šest let.“

Klopi tudi v mestih

Presenetljivo je, da jih najdemo tudi v mestnih parkih. Klopi sledijo svojim gostiteljem – kjer so srne, zajci, ježi, veverice ali ptice, so tudi klopi. Ljubljanski Tivoli je tipičen primer urbanega habitata, kjer se zaradi bližine živalskih gostiteljev klopi dobro počutijo.

Kako raziskovalci sploh beležijo njihovo številčnost?

Z metodo “zastave” – raziskovalci vlečejo grobo platno čez nizko vegetacijo. Klopi, ki zaznajo premikanje, toploto ali izdihan CO₂, se na tkanino prisesajo, saj mislijo, da gre za živega gostitelja. Metoda omogoča standardizirano zbiranje podatkov na različnih lokacijah in v različnih časovnih obdobjih.

Kakšna prihodnost nas čaka?

Podnebne spremembe vplivajo tudi na sezonsko dinamiko klopov. Zgodnejši začetki aktivnosti, mile zime in večja vlažnost lahko pomenijo podaljšano obdobje tveganja za človeka. Po drugi strani pa vroča poletja, zlasti z obdobji suše, zmanjšujejo njihovo aktivnost.

Čeprav nas trenutne temperature lahko nekoliko pomirijo, jeseni klopi ponovno postanejo dejavni. Zato zaščita – primerna obleka, repelenti in pregled kože po sprehodih v naravi – ostaja ključna vse do pozne jeseni.

Opomnik: Gozdni klopi lahko prenašajo nevarne bolezni, kot sta klopni meningoencefalitis (KME) in borelioza, zato previdnost ni nikoli odveč.

Nasveti za zaščito pred klopi:

• Nosite svetla, dolga oblačila.
• Uporabljajte repelente.
• Po prihodu iz narave preglejte telo (predvsem lasišče, pazduhe, dimlje).
• Klopa odstranite s pinceto čim prej in nežno.
• Cepite se proti KME, kjer je priporočljivo.

Vir: N1