Kdo skrbi za obstoječa zaklonišča v Domžalah?

Ob novicah z ukrajinsko-ruskih bojišč se človek mora zamisliti – ni pogovorov v cilju umiritve razmer, predvsem gredo vse sile v potenciranje vojne z dobavo vedno novih in novih količin orožja za Ukrajino. Diplomacija je odpovedala in pokleknila pred merjenjem moči velesil, Evropa pa je v situaciji, da začne premišljevati o svoji varnosti. Slovenija ni izjema, a me zanima, kako smo na morebitno vojno situacijo pripravljeni?

Pri tem ne mislim na oskrbo z orožjem in boj vojakov proti vojakom temveč mislim na civilno prebivalstvo, ki je v vojnah odličen »material« za ustvarjanje slabe vesti v medijih. Na njihovo zaščito pa je potrebno misliti v miru. V nekdanji državi so imela vsa večja naselja svoja zaklonišča, ki so bila (in so tudi danes) zakonsko določena po velikosti, načinu zaščite in številu ljudi, ki jih lahko sprejmejo. Gre za različno namembnost, ki je možna kako za vojne tako tudi mirnodobske primere, kot so na primer večje industrijske nesreče oz. požari. V Sloveniji lahko navedemo požar Mercatorjeve hladilnice v Zalogu in požar na deponij gum pri Lovrencu na Dravskem polju. V svetovnem merilu pa lahko navedemo kemični izpust v Sevesu (Italija), plinska nesreča pesticidov v Bhopalu (Indija), nesreča naftne ploščadi v Mehiškem zalivu, izpust rdeče glinice v mestu Ajka (madžarska), ter kemijska eksplozija v mestu Tijanjinu (Kitajska).

Zaklonišča osnovne zaščite morajo zagotavljati zaščito pred nadpritiskom, ruševinami, radioaktivnimi padavinami, požari in učinki kemičnega orožja. Opremljena morajo biti za daljše bivanje. Zaklonišča dopolnilne zaščite morajo zagotavljati zaščito pred ruševinami. Lastnik in uporabnik morata zaklonišče vzdrževati v takšnem stanju, ki ustreza njegovi namembnosti. Ob nevarnosti mora biti omogočen dostop in uporaba tistim osebam, katerim je zaklonišče namenjeno. Ob nevarnosti mora biti zaklonišče pripravljeno za uporabo v 24 urah. Spremembe zaklonišča, ki zmanjšujejo njegovo zaščitno funkcijo, praviloma niso dovoljene. O zakloniščih ter o njihovem vzdrževanju in spremembah namembnosti se vodi evidenca. Evidenco o zakloniščih vodi občina. Evidenca vsebuje podatke o zaporedni številki, vrsti zaklonišča s številom mest, naslovu in imenu lastnika ter datum rednega pregleda zaklonišča. Lastniki zaklonišč morajo občini na njeno zahtevo posredovati podatke iz prejšnjega odstavka. Za vzdrževanje zaklonišč in za njihovo smotrno uporabo so odgovorni lastniki. V zaklonišču mora biti izobešen zakloniščni red, ki ga določi minister za obrambo. V Sloveniji gradimo zaklonišča od leta 1973. V Sloveniji je 2.244 zaklonišč osnovne in dopolnilne zaščite, v katerih je skupaj 348.537 zakloniščnih mest. Večina zaklonišč je v urbanih središčih.

Ne vem, kako stojijo stvari z zaklonišči v Domžalah, kje so in v kakšnem so stanju? Tovrstne informacije so nujne v primeru nesreč, nadzor nad stanjem in trenutno (začasno) spremenjeno namembnost je potrebno ugotoviti že prej, če hočemo biti pripravljeni na zaščito civilnega prebivalstva v izrednih razmerah. Ker tudi veliko novozgrajenih družinskih hiš nima niti navadnih kleti, se sprašujem, kam naj bi se te družine in posamezniki tedaj umaknili?

Avtorica: Miomira Šegina (miomira.si)