Kako zaščititi svojo kožo pred sončnimi žarki in hkrati zaščititi okolje?

Poletno sonce je lahko neizprosen sovražnik naše kože, saj so ultravijolični (UV) žarki v tem letnem času med najmočnejšimi. Daljši dnevi in višja lega sonca med 10. in 16. uro pomenijo, da UVB žarki prepotujejo krajšo pot skozi ozračje, zato so manj filtrirani. Ti žarki povzročajo sončne opekline in povečujejo tveganje za nastanek kožnega raka, medtem ko UVA žarki prodrejo globlje v kožo ter pospešujejo njeno staranje in nastanek gub.

Kako se zaščititi pred soncem?

Zaščita pred UV-žarki je ključnega pomena, zlasti v obdobju največje izpostavljenosti soncu. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) priporoča več ukrepov za zaščito kože pred škodljivimi učinki sončnih žarkov:

• Izogibajte se direktni izpostavljenosti soncu med najmočnejšim sevanjem (od 10. do 16. ure).
• Nosite svetla, gosto tkana oblačila, pokrivala in sončna očala.
• Uporabite sončno kremo z ustreznim zaščitnim faktorjem (SPF), ki zmanjša količino UV-sevanja, ki doseže kožo.

Sončne kreme: učinkovitost in pravilna uporaba

Sončne kreme so namenjene zmanjševanju izpostavljenosti kože UV-žarkom, a za ustrezno zaščito ni dovolj le enkratni nanos. Kremo nanesite približno 30 minut pred izpostavitvijo soncu, ko je koža še hladna in suha. Ponovno jo nanesite vsakih dve uri oziroma pogosteje, če ste v vodi ali se močno potite.

Pomembno je tudi vedeti, da sončne kreme v vodi hitro izgubijo svojo zaščitno moč, saj slanost in klor razgradita njihove zaščitne filtre.

Sončne kreme in njihov vpliv na vodne ekosisteme

Z naraščajočo uporabo sončnih krem pa se pojavlja tudi vprašanje njihovega vpliva na okolje, predvsem na vodne ekosisteme. Snovi, kot sta avobenzon in oktokrilen, ki se pogosto uporabljata v sončnih kremah, so bile zaznane v kopalnih vodah. To je potrdila analiza 32 kopalnih območij v Sloveniji, izvedena leta 2023.

Analiza je pokazala, da sta avobenzon in oktokrilen prisotna na več kopalnih območjih, predvsem ob obali, v krajih, kot so Debeli Rtič, Piran in Portorož. Zaznane koncentracije so znašale od 0,1 do 0,45 µg/L za avobenzon in do 1,1 µg/L za oktokrilen.

Te snovi se v vodi razgrajujejo počasi in lahko povzročijo resne okoljske težave. Škodujejo vodnim živalim, saj vplivajo na njihove hormone in presnovne procese. V večjih koncentracijah lahko povzročijo škodo tudi na višjih členih prehranske verige.

Evropska zakonodaja in zaščita vodnih ekosistemov

Evropski zakonodajalci se vse bolj zavedajo tveganj, ki jih predstavljajo določene sestavine sončnih krem. Zato so avobenzon in oktokrilen uvrščeni na seznam snovi, ki so predmet natančnega spremljanja. Namen tega je zbiranje podatkov o koncentracijah teh snovi v vodnem okolju in ocena njihovega vpliva na ekosisteme.

Če bodo te snovi potrjene kot okolju škodljive, jih bodo uvrstili med prednostne onesnaževalce in postavili ustrezne standarde kakovosti. To bo omogočilo boljšo zaščito vodnih ekosistemov in občutljivih vrst, ki so ključne za naravno ravnotežje.

Zaščita pred soncem je nujna za preprečevanje kožnih bolezni in staranja kože, a hkrati moramo biti pozorni tudi na vpliv sončnih krem na okolje, da ohranimo naravo in njene ekosisteme.

Vir: gov.si