Gozdovi so ponekod v Sloveniji že sredi poletja videti jesensko, kaj se dogaja?

Mogoče ste v okolici doma ali pa ob vožnji na morje opazili, da so deli slovenskih gozdov že obarvani rumenorjavo. To ne pomeni, da se bo letos jesensko vreme začelo predčasno, pač pa je posledica izjemne vročine. Kaj točno vpliva na barvo listja?

Največji vpliv ima vreme

Kadar so poletja izjemno vroča in suha, drevesa zaprejo listne reže, da bi preprečila izhlapevanje dragocene vode. Če suša traja predolgo, drevo ne more več vzdrževati listne mase, kar povzroči:

• ustavitev fotosinteze: drevo začne namerno razgrajevati zeleni klorofil,
• reševanje energije: hranilne snovi se umaknejo iz listov v korenine in lesnate dele,
• prezgodnje odmetavanje: listi porumenijo ali porjavijo ter odpadejo, s čimer drevo zmanjša porabo vode in se zaščiti pred izsušitvijo.

Tudi jeseni na intenzivnost obarvanja listov drevesa vpliva izpostavljenost soncu.

Spreminjanje barve listja je posledica obrambnega mehanizma

Ko je drevo pod stresom zaradi pomanjkanja vode ali bolezni, se sproži enak kemični proces kot jeseni. Ker klorofil propade, pridejo do izraza drugi pigmenti, ki so v listu prisotni ves čas (rumeni karotenoidi). To drevesu pomaga, da lažje preživi.

Vplivajo tudi napadi invazivnih škodljivcev

Na barvo lista vplivajo tudi zajedalci. V zadnjih letih gozdove v Sloveniji močno prizadenejo drobne tujerodne žuželke. Najbolj opazen primer je hrastova mrežasta stenica, ki sesa sokove na spodnji strani hrastovih listov. Zaradi tega listi izgubijo klorofil, posivijo, porumenijo in porjavijo. Gozdovi tako že sredi poletja lahko izgledajo povsem jesensko.

Rumenorjavi odtenki v gozdovih sredi poletja torej niso znak zgodnje jeseni, temveč opozorilo, da se drevesa spopadajo z vročino, pomanjkanjem vode ali škodljivci. S prezgodnjim obarvanjem in odmetavanjem listov zmanjšajo izgubo vode ter si povečajo možnosti za preživetje do ugodnejših razmer.