S prihodom toplejših dni številni zavihajo rokave na vrtovih, čistijo kleti, garaže in vrtne lope ter pripravljajo okolico na novo sezono. A prav spomladi strokovnjaki opozarjajo na nevarnost, ki jo mnogi podcenjujejo – povečano tveganje za stik z glodavci in njihovimi izločki, ki lahko prenašajo nevarno mišjo mrzlico.
Zadnja leta vremenske razmere glodavcem močno koristijo. Mile zime in dovolj hrane omogočajo hitro razmnoževanje voluharjev, poljskih miši in drugih glodavcev, ki jih številni vrtičkarji letos opažajo v precej večjem številu kot običajno.
Čeprav največkrat pomislimo predvsem na škodo na vrtu in uničene pridelke, glodavci predstavljajo tudi resno zdravstveno tveganje. Prav oni namreč prenašajo hantaviruse, ki povzročajo tako imenovano mišjo mrzlico.
Okužba, ki se pogosto začne neopazno Mišja mrzlica je virusna bolezen, o kateri se govori precej manj kot o drugih okužbah, vendar je lahko njen potek zelo resen. Do okužbe pri človeku najpogosteje pride z vdihavanjem drobnih delcev iz posušenega urina, iztrebkov ali sline okuženih glodavcev.
Največ tveganja nastane prav pri čiščenju prostorov, kjer so se miši zadrževale čez zimo – vrtnih hišk, drvarnic, kleti, garaž, podstrešij in lop.
Prvi simptomi pogosto spominjajo na običajno virozo ali gripo.
Pojavijo se lahko:
povišana telesna temperatura,
močan glavobol,
bolečine v mišicah,
utrujenost,
splošno slabo počutje.
Ker so začetni znaki precej nespecifični, marsikdo predolgo odlaša z obiskom zdravnika. Kasneje se lahko pojavijo tudi bolečine v trebuhu, slabost, težave z ledvicami in motnje uriniranja.
Strokovnjaki opozarjajo, da je ob sumu na okužbo pomembno čim hitrejše ukrepanje in zdravniški pregled.
Foto: umetna inteligenca Največja napaka: suho pometanje iztrebkov Mnogi pri spomladanskem čiščenju naredijo isto napako – mišje iztrebke ali prah preprosto pometejo. Prav to pa je lahko najbolj nevarno.
Pri suhem pometanju se namreč drobni delci dvignejo v zrak, človek pa jih lahko vdihne.
Pred čiščenjem je zato priporočljivo:
prostor dobro prezračiti,
površine navlažiti z razkužilom ali detergentom,
uporabljati zaščitne rokavice in masko,
iztrebkov nikoli ne sesati ali pometati na suho.
Glodavci na vrtu povzročajo vse več težav Težave z glodavci pa niso omejene le na zaprte prostore. Vrtičkarji vse pogosteje opažajo poškodovane korenine, uničene gomolje in objedene sadike.
Posebej nadležni so voluharji, ki lahko v zelo kratkem času povzročijo veliko škode pri korenovkah, jagodah in okrasnih rastlinah. Pomembno je, da njihove rove odkrijemo dovolj zgodaj.
Pri zatiranju strokovnjaki še vedno najbolj priporočajo mehanske pasti, saj so precej varnejše za okolje in druge živali kot strupi. Rodenticide je treba uporabljati zelo previdno, predvsem v zaprtih prostorih, kjer do njih ne morejo dostopati hišni ljubljenčki, ježi ali druge koristne živali.
Marsikdo se še vedno zanaša tudi na naravne pomočnike. Mačke lahko število miši občutno zmanjšajo, čeprav same večjih populacij glodavcev običajno ne morejo popolnoma odpraviti.
Foto: umetna inteligenca Kako zmanjšati možnost pojava miši in voluharjev Okolica vrtnih lop, kompostnikov in drvarnic naj bo čim bolj urejena. Glodavci obožujejo kupe starega lesa, nepokošeno travo in odpadni material, saj jim nudijo idealna skrivališča.
Strokovnjaki priporočajo:
redno košnjo trave,
odstranjevanje navlake okoli objektov,
shranjevanje hrane za živali in semen v dobro zaprtih posodah,
redno pregledovanje vrtnih objektov.
Pogosto nas lahko prav zgodnje sledi – pogrizena embalaža, iztrebki ali novi rovi – pravočasno opozorijo, da so se glodavci že naselili.
Previdnost brez panike Mišja mrzlica sicer ni bolezen, zaradi katere bi morali živeti v strahu, vendar jo je pametno jemati resno.
Ko boste letos čistili vrtno lopo ali pospravljali klet, ne pozabite: tudi navaden mišji iztrebek lahko skriva precej več, kot se zdi na prvi pogled.
Vir: svet24
Related
