Alkotest ne bo več dovolj: odločitev ustavnega sodišča spreminja pravila igre

Pred martinovim vikendom, ko bodo številni pregloboko pogledali v kozarec in nato morda sedli za volan, odmeva odločitev ustavnega sodišča, ki postavlja pod vprašaj način, s katerim policija ugotavlja alkoholiziranost voznikov. Kaj ta odločitev pomeni za policijske postopke v praksi in zakaj je vznemirila strokovno javnost?

Policija opozarja: alkohol še vedno prepogost na cestah

»Alkohol je še vedno prepogost sopotnik voznikov.«

Na Celjskem poročajo, da skoraj ni dneva, ko policisti ne bi obravnavali vinjenih voznikov. Samo prejšnji praznični konec tedna so ustavili kar 17 voznikov, ki so vozili močno pod vplivom alkohola – večina jih je imela v krvi več kot promil alkohola. Takšna vožnja pogosto privede do hudih prometnih nesreč, ki se prepogosto končajo s težjimi poškodbami ali celo smrtjo.

Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, opozarja, da je alkohol še vedno eden glavnih povzročiteljev tragedij na cestah. »Žalostno je, da v Sloveniji zaradi alkohola umre toliko ljudi,« pravi. Alkohol je namreč krivec za okoli 20 odstotkov vseh smrtnih prometnih nesreč, še več pa je tistih s hudimi telesnimi poškodbami.

Ustavno sodišče: alkotest in soglasje voznika nista dovolj

Odločitev ustavnega sodišča, ki spreminja prakso ugotavljanja alkoholiziranosti, je med policisti povzročila precej razburjenja. Sodniki so namreč presodili, da je drugi odstavek 107. člena zakona o pravilih cestnega prometa v neskladju z ustavo.

Po veljavni praksi se je voznik lahko strinjal z rezultatom preizkusa z indikatorjem alkohola (alkotestom), takšno soglasje pa je policiji zadostovalo kot dokaz o prekršku. Ustavno sodišče je zdaj odločilo, da takšna izjava ni dovolj zanesljiva in da mora policija v vsakem primeru odrediti preizkus z etilometrom ali strokovni pregled.

Alkotest ni merilna naprava

Kot pojasnjuje Tomaž Korenčan z Urada za meroslovje, alkotest ni natančen merilni instrument, temveč le pripomoček pri delu policije. Rezultat postane uradno veljaven šele, ko se voznik z njim strinja in to podpiše v zapisniku.

Vendar pa naprave, s katerimi policija opravlja alkoteste, ne izpolnjujejo pogojev pravilnika o meroslovnih zahtevah za etilometre, zato se njihovi rezultati ne morejo uporabljati v nadaljnjih upravnih ali sodnih postopkih. Zanesljive naprave so zgolj etilometri ali strokovni zdravstveni pregledi.

Kaj se spreminja? Za zdaj – še nič

Policisti bodo do spremembe zakonodaje še vedno uporabljali alkoteste, vozniki pa bodo lahko izrazili strinjanje ali nestrinjanje z rezultatom. Državni zbor ima eno leto časa, da odpravi ugotovljeno neustavnost.

Sodišče je izpostavilo, da bi takojšnja razveljavitev sporne določbe povzročila težave, saj bi bilo treba na hitro vzpostaviti sistem etilometrov in zagotoviti ustrezno opremo ter kadre. To bi lahko začasno zmanjšalo učinkovitost policijskih nadzorov in s tem ogrozilo prometno varnost.

Policija načrtuje nakup dodatnih etilometrov

Na Generalni policijski upravi so pojasnili, da se bodo prilagodili spremembam zakona, ko bodo te sprejete. Že zdaj pa pripravljajo aktivnosti za nakup dodatnih prenosnih etilometrov.

Trenutno policisti večinoma uporabljajo klasične alkoteste, v Sloveniji pa je le okoli 20 etilometrov, ki jih ni mogoče uporabljati v patruljnih vozilih – preizkusi so zato mogoči le na policijskih postajah ali v posebnih kombijih.

Če bo zakon po novem zahteval preizkuse izključno z etilometri, policija ocenjuje, da bo potrebovala 100 do 150 dodatnih naprav.

Urad za meroslovje pozdravlja odločitev

Z Urada RS za meroslovje sporočajo, da že 15 let opozarjajo na pomanjkljivosti zakonodaje. Po njihovem mnenju je odločitev ustavnega sodišča korak v pravo smer.

Zakon namreč določa, da se v uradnih postopkih lahko uporabljajo le zakonsko skladni merilni instrumenti, kar so etilometri. Ti zagotavljajo natančne in preverljive rezultate, saj zaznajo tudi t. i. »ustni alkohol« in s tem preprečijo napake pri meritvah.

Alkotesti po njihovem mnenju lahko služijo le kot indikatorji prisotnosti alkohola, ne pa kot dokazno sredstvo. Urad zato napoveduje sodelovanje s pristojnimi organi pri iskanju trajne rešitve.

Odzivi iz stroke: odločitev ob nepravem času

Robert Štaba iz Zavoda Varna pot meni, da odločitev prihaja v neprimernem trenutku – tik pred martinovim, ko je vožnja pod vplivom alkohola še posebej pogosta. Po njegovem mnenju odločba »zatrese področje temeljne prometne varnosti« in policiji odvzema pomembno orodje.

Štaba opozarja, da Slovenija že zdaj zaostaja pri uvajanju sistemov za samodejno kaznovanje prekrškov, in dodaja, da bi morali pravniki in vlada hitro poiskati rešitve, ne pa zgolj razgrajevati obstoječega sistema.

Prenosni etilometri, kakršne uporabljajo v številnih evropskih državah, pri nas še vedno nimajo soglasja urada za meroslovje, kar dodatno otežuje delo policije.

Ministrstvo izraža zaskrbljenost

Z Ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da bodo odločitev ustavnega sodišča temeljito preučili in ukrepe uskladili s policijo, notranjim in pravosodnim ministrstvom.

Ob tem opozarjajo, da je vožnja pod vplivom alkohola še vedno ena največjih nevarnosti na slovenskih cestah. Do 31. oktobra letos so vinjeni vozniki povzročili 1.234 prometnih nesreč, med njimi 22 s smrtnim izidom – kar je skoraj tretjino več kot v enakem obdobju lani. Povprečna alkoholiziranost povzročiteljev znaša 1,39 promila, kar je nekoliko več kot lani.

Kaj torej prinaša odločitev ustavnega sodišča

Po drugem odstavku 107. člena ZPrCP se je do zdaj rezultat alkotesta štel kot dokaz, če se je voznik z njim strinjal. Ustavno sodišče pa ugotavlja, da voznik v resnici nima dovolj znanja, da bi lahko presodil pravilnost meritve in zato njegova izjava ne more veljati kot dokaz prekrška.

Posledično bo treba v prihodnje ugotavljanje alkoholiziranosti izvajati z zanesljivimi metodami – etilometri ali strokovnimi pregledi. Državni zbor ima eno leto časa, da ustrezno spremeni zakon.

Vir : N1