Ali se novi izdelki namenoma kvarijo hitreje?
V svetu sodobne tehnologije se pogosto soočamo z vprašanjem, zakaj novi izdelki ne zdržijo tako dolgo, kot bi pričakovali. Glavni krivec za to je pojav, znan kot načrtovana zastarelost, ki pomeni namerno skrajševanje življenjske dobe izdelkov. Ta praksa, dolgo označevana kot teorija zarote, je v resnici zelo resnična in močno vpliva na potrošniško družbo, v kateri živimo.
Phoebus Kartel: začetki načrtovane zastarelosti
Prvi odmevni primer načrtovane zastarelosti sega v 20. leta prejšnjega stoletja, ko so vodilni proizvajalci žarnic ustanovili Phoebus kartel. Slednji je znižal življenjsko dobo žarnic s 2500 ur na 1000 ur, kar je vodilo do večje prodaje. Potrošnikom so to predstavili kot izboljšanje kakovosti, čeprav je bil pravi cilj povečanje dobička. Čeprav kartel ni trajal dolgo, je vzpostavil precedens za številne proizvajalce, ki so še danes pripravljeni storiti marsikaj za povečanje zaslužka.
Načrtovana zastarelost danes
Danes se načrtovana zastarelost pojavlja v bolj prefinjenih oblikah. Apple je bil na primer ujet pri upočasnjevanju starejših iPhonov, kar je sprožilo škandal “Batterygate”. Podobno nekatere tiskalniške kartuše prenehajo delovati, čeprav je v njih še dovolj črnila. Tudi avtomobilska industrija omejuje dostop do rezervnih delov za starejša vozila, s čimer spodbuja nakup novih. Poleg tega proizvajalci pametnih naprav po nekaj letih prenehajo izdajati varnostne posodobitve, kar potrošnike sili k nakupu novih modelov.
Potrošniki se pogosto pritožujejo, da naprave prenehajo delovati takoj po izteku garancijskega obdobja. Tovrstne prakse so sicer postale težje dokazljive, a kljub temu vse pogosteje predmet skupinskih tožb. Kljub razširjenim neetičnim praksam pa obstajajo tudi znaki upanja. Potrošniki so vedno bolj ozaveščeni in zahtevajo spremembe.
Načrtovana zastarelost je torej pomemben problem, ki ga ne smemo prezreti. Le z večjo ozaveščenostjo in pravnimi spremembami lahko upamo na bolj trajnostno in potrošniku prijazno prihodnost.
Vir: moskisvet.com
Karin Božič Zupančič; Foto: Image by APPLE SERVICE from Pixabay