Vreme danes: Kje so najbolj nevarne razmere zaradi žleda in ledenega dežja?

Po podatkih Meteoinfo Slovenija nas danes čaka vremensko zelo razgiban dan. V večjem delu države se bodo pojavljale različne oblike zimskih padavin, največ težav pa je pričakovati na severovzhodu Slovenije, kjer so možni tudi ledeni dež in žled. Takšne razmere lahko hitro poslabšajo stanje na cestah in povzročijo lokalne motnje, zato je razumevanje teh pojavov še toliko pomembnejše.

Žled je vremenski pojav, ki je povezan s posebno razporeditvijo zračnih plasti v ozračju. Najpogosteje se pojavi ob prehodu tople fronte, ko nad naše kraje priteka toplejši zrak iz jugozahodne smeri. Če topla fronta doseže območje po daljšem obdobju izrazito hladnega vremena, se lahko v nižinah, dolinah in zaprtih kotlinah ujame težji hladen zrak. Ta se zaradi slabe prevetrenosti zadrži pri tleh, medtem ko se toplejši zrak razširi nad njim, v višjih legah.

Padavine v takšnih razmerah nastajajo visoko v ozračju, kjer so temperature še vedno nizke, zato sprva padajo v obliki snega. Med spuščanjem proti tlom snežinke preidejo skozi toplejšo plast zraka, kjer se stalijo v dežne kaplje. Nato ponovno vstopijo v hladnejšo plast zraka tik nad tlemi, kjer se odloča, ali bo nastal ledeni dež ali žled.

Ledeni dež nastane takrat, ko je spodnja hladna plast zraka dovolj debela in mrzla, da se kapljice še pred padcem na tla ponovno zamrznejo. Na površje v tem primeru padajo drobne ledene kroglice, ki se ob stiku s podlago večinoma ne razlijejo, temveč obstanejo kot led ali odskočijo.

Žled pa se oblikuje, kadar je hladna plast pri tleh tanjša ali nekoliko toplejša. Dežne kapljice se v njej ohladijo pod ledišče, vendar ostanejo tekoče – gre za tako imenovani podhlajeni dež. Ko takšne kapljice padejo na hladno površino, kjer je temperatura pod ničlo, v trenutku zamrznejo in ustvarijo gladko, prozorno plast ledu. Prav ta pojav povzroča nevarno poledico ter lahko ob večjih količinah tudi škodo na drevju, daljnovodih in drugih objektih.

Slovenija ima s tem pojavom že zelo hude izkušnje. Februarja 2014 je državo prizadel eden najhujših žledolomov v zgodovini. Dolgotrajno žledenje je povzročilo obsežno škodo, posebej na območju Notranjske, kjer je debelina ledenega oklepa ponekod presegla deset centimetrov. Pod težo ledu so se množično lomila drevesa, rušili daljnovodi, številne vasi pa so ostale več dni brez električne energije in prometno odrezane. Poškodovani so bili gozdovi in prometna ter energetska infrastruktura, sanacija posledic pa je trajala več let. Dogodek še danes velja za eno največjih naravnih ujm v Sloveniji.

Današnje razmere po ocenah ne bodo tako obsežne, vendar previdnost ne bo odveč. Lokalno se lahko pojavijo spolzke ceste, možne so tudi manjše poškodbe drevja in infrastrukture. Voznikom in prebivalcem prizadetih območij svetujejo povečano pozornost in spremljanje aktualnih vremenskih opozoril.

Vir: Meteoinfo Slovenija