Varnost večstanovanjskih stavb: odgovornost pred tveganjem

V Triglav Lab-u posvet strokovnjakov z naslovom Pripravljeni na (ne)predvidljivo

Večstanovanjske stavbe, ki jih je v Sloveniji od 20-25 tisoč, v njih pa živi okoli tretjina vseh prebivalcev, so izpostavljene številnim tveganjem. Na naravne pojave in druge nesreče, ki jih lahko prizadenejo, ne moremo vedno vplivati, lahko pa z odgovorno gradnjo, preventivnim ravnanjem in zavarovanjem poskrbimo za večjo varnost, so na današnjem posvetu o varnosti večstanovanjskih stavb, ki je potekal v Triglav Lab-u, izpostavili strokovnjaki. Spregovorili so o potrebnih spremembah na tem področju in poudarili pomen zavedanja stanovalcev, da je varnost stavbe in njihovih domov njihova skupna skrb.

Stanovalci večstanovanjskih stavb se pogosto soočajo s škodnimi dogodki, kot sta izliv vode in strojelom, manjše pa je zavedanje, da so njihovi domovi izpostavljeni tudi naravnim tveganjem. O izzivih stanovalcev in upravnikov, o tem, kako poskrbeti za večjo varnost in ukrepati v primeru nesreče, so spregovorili gostje današnjega posveta Pripravljeni na (ne)predvidljivo: varnost večstanovanjskih stavb.

Celovita prenova stavb

Po ocenah strokovnjakov s področja potresnega inženirstva živi v Sloveniji v potresno najbolj ogroženih stavbah od 88 tisoč do 228 tisoč ljudi. Ljubljana z okolico je zaradi gostote naseljenosti in starega stavbnega fonda potresno najbolj ranljiva, pri čemer sta med vprašanji način in smiselnost sanacije stavb. »Prenova večstanovanjskih stavb naj bo celovita – ne le energetska in funkcionalna, ampak naj vključuje tudi izboljšanje potresne in požarne varnosti. Z ustreznim strokovnim vodenjem, tudi če v več fazah, lahko dolgoročno bistveno izboljšamo odpornost in podaljšamo življenjsko dobo stavb. Tako prenova postane tudi resnično trajnostna,« svetuje Meta Kržan, vodja Odseka za stavbe in potresno inženirstvo Zavoda za gradbeništvo Slovenije (ZAG).

V Zavarovalnici Triglav ocenjujejo, da je okoli 40 odstotkov večstanovanjskih stavb nezavarovanih. Več kot pol milijona Slovencev živi v večstanovanjskih objektih, ki niso zavarovani pred potresom.

 

Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan ocenjuje, da se je glede zmanjšanja ogroženosti stavb na poplavnih območjih že veliko naredilo, medtem ko je večji izziv sanacija potresno neodpornih stavb. Med njimi so z več vidikov najpomembnejše večstanovanjske. »To je naloga, ki se je bo potrebno lotiti, saj le potresno odporne stavbe zmanjšajo število žrtev in premoženjsko škodo. Do izvedbe teh rešitev je pomembno, da prebivalci, ki stanujejo ali delajo na ogroženih območjih, dosledno upoštevajo navodila, priporočila in nenazadnje ‘ukaze’ pristojnih služb, saj le tako zmanjšamo število žrtev in škodo, ki bi ob takšnem dogodku nastala,« je navedel Šestan.

Obvezno zavarovanje za nekatera tveganja?

Pomembno vlogo pri skrbi za varnost in zavarovanje večstanovanjskih stavb imajo njihovi upravniki.
»Upravniki večlastniških stavb se že dlje časa zavzemamo za zavarovanje teh stavb vsaj za temeljne
nevarnosti, kot so požar, izliv vode in odgovornosti, pri starejših tudi za potres. Velik korak je bila že
uvrstitev odločitve o zavarovanju med posle rednega upravljanja, kar je omogočilo lažje sprejemanje odločitev. Še večji korak v prihodnje pa bi bil, da se zavarovanje večjih stavb določi kot obvezno, po
vzoru avtomobilskega zavarovanja,« je pojasnil Anže Urevc, predsednik Združenja upravnikov
nepremičnin pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Preudarna izbira zavarovalnih kritij

V Zavarovalnici Triglav poudarjajo pomen ozaveščanja o zavarovanju stavb, razmislek o izbiri kritij in ustreznih zavarovalnih vsot. V večstanovanjskih stavbah sicer največ škode povzroči izliv vode, hkrati pa so izpostavljene tudi naravnim pojavom, ki lahko povzročijo veliko škodo. »Na nobeno od naravnih nesreč večstanovanjske stavbe niso imune, prizadenejo jih lahko potres, poplave, vihar, toča. Stanovalcem priporočamo, da preučijo kritja na skupni zavarovalni polici prek upravnika in jih dopolnijo z individualnim zavarovanjem svojega doma,« je povedal Uroš Metličar, direktor premoženjskih škod v Zavarovalnici Triglav.

Upravniki lahko večstanovanjsko stavbo pri Zavarovalnici Triglav zavarujejo s požarnim zavarovanjem, stanovalci pa kritja dopolnijo z individualnim zavarovanjem doma. Izberejo lahko Mali, Veliki ali Comfort paket ali pa kritja poljubno prilagodijo svojim potrebam.

 

Na današnjem dogodku je Zavarovalnica Triglav predstavila tudi prenovljeno funkcionalnost v digitalni poslovalnici i.triglav, kjer lahko uporabniki preverijo stopnjo izpostavljenosti nepremičnine naravnim nesrečam, in sicer potresu, poplavam, toči, streli in po novem tudi zemeljskemu plazu. Funkcionalnost, ki odslej omogoča preverjanje stopnje izpostavljenosti naravnim nesrečam za več različnih naslovov nepremičnin in je dostopna tudi neidentificiranim uporabnikom, so sicer razvili po predlanskih posledicah najobsežnejših poplav in neurij v zgodovini Slovenije, ko se je še posebej izkazal smisel ustreznih zavarovanj pred naravnimi nesrečami.

Tagi