V gorah je sneg, naj vas ne zavedejo spomladanske razmere v dolini

V zadnjih dneh je v visokogorju in sredogorju zapadlo veliko snega, zato naj vas med prvomajskimi prazniki ob obisku gora ne zavedejo spomladanske razmere v dolini, saj lahko marsikje nad višino 1000 metrov na planinskih poteh pričakujete sneg. Še posebej pri obiskovanju visokogorja, kjer je tretja stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov, veljajo vsa priporočila za zimski obisk gora, kamor koli se odpravimo, pa izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah. Klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg od nas zahtevajo posebno previdnost. Visokogorske koče so še zaprte, večina koč v sredogorju in nižje ležeče koče pa v času prvomajskih praznikov odprtih vrat pričakujejo planince. 

“Pri obiskovanju gora, še posebej visokogorja, veljajo vsa priporočila za zimski obisk gora: izberimo pot, ki smo ji kos tako po znanju kot izkušnjah, potrebujemo zimsko opremo – cepin, dereze in čelado – in znanje uporabe te opreme, klože, pomrznjen sneg in težak južen sneg pa od nas zahtevajo posebno previdnost. Kljub pomladanski situaciji niso izključeni plazovi mokrega snega, najbolj nevarno pa je ta čas zapadno kamenje. Če vaša načrtovana pot poteka pod stenami, priporočamo, da se v območju sten zadržujete zgodaj zjutraj,” opozarja strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.

Pred odhodom v gore oz. hribe načrtujemo svojo pot. V dolini nekomu povemo, kam se odpravljamo, kakšni so naši cilji in kdaj se nameravamo vrniti. Izlet prilagodimo svojim izkušnjam in znanju, nato fizičnim sposobnostim, saj so te marsikdaj višje od pričakovanega. Na pot – ne glede na aktivnost, naj bo to hoja, kolesarjenje, tek – se odpravimo z nahrbtnikom, v katerem naj bo vedno obvezna planinska oprema: osebni komplet prve pomoči, naglavna svetilka z rezervno baterijo, alu-folija ali velika črna vreča ali bivak vreča za toplotno zaščito v primeru nesreče ali nenačrtovanega bivaka, mobilni telefon s polno baterijo, tiskani planinski zemljevid novejše izdaje in kompas, železna rezerva, tj. visokoenergijska hrana z dolgim rokom trajanja, in zadostna količina brezalkoholne, izotonične tekočine. Ne pozabimo na zaščito pred močnim pomladnim soncem, vetrom in mrazom in polvisoke ali visoke čevlje s kakovostnim podplatom.

“Sneg je zjutraj trd in pomrznjen, predvsem na prisojnih legah pa se lahko že zgodaj dopoldne ojuži. Vzpon v območju strmih pobočij in zasneženih grap opravite v zgodnjih jutranjih urah, saj se lahko sneg že sredi zmehča do te mere, da cepin in dereze ne morejo več opravljati svojih nalog. V mislih je treba imeti tudi čas povratka – za varno vrnitev iz strmih zasneženih terenov, kot je npr. Triglav, moramo nevaren del ture končati v času, ko je sneg še trd in kompakten. V lepem in toplem vremenu je to lahko že v poznih jutranjih urah. V preteklosti je bilo prav to razlog za več nesreč, tudi takšnih s hujšimi in tragičnimi posledicami. Če mislimo, da smo za vzpon oz. za sestop prepozni, raje obrnimo oz. si izberimo drug cilj. Gora bo že počakala …” obiskovalcem gora na srce polaga Šerkezi.

Po podatkih Agencije republike Slovenije za okolje je nevarnost proženja snežnih plazov večinoma znatna, 3. stopnje. V gorah je v preteklih dneh zapadlo veliko snega. V visokogorju je ponekod nov sneg padel na trdo in poledenelo podlago. Predvsem na strmih pobočjih pričakujemo spontano plazenje nesprijetega snega. Predvsem okoli vrhov in grebenov so mesta z napihanim snegom, ki se lahko sprožijo že pod majhno obremenitvijo. Ponekod je pod napihanim snegom lahko tudi sodra ali babje pšeno, ki predstavlja šibko plast. Ob postopni otoplitvi se bodo v sredogorju prožili plazovi mokrega snega, zlasti nevarna bodo strma s travo porasla območja.

“Visokogorske koče so še zaprte, kot običajno se bodo večinoma odprle v drugi polovici junija. Pretežni del planinskih koč v sredogorju pa bo v času prvomajskih praznikov že odprtih, prav tako nižje ležeče koče odprtih vrat pričakujejo planince. Pred obiskom gora oz. koč vseeno preverite njihovo odprtost na spletni strani pzs.si/koce.php, tudi zaradi dejstva, ker je višje ležeče predele pobelil sneg,” priporoča strokovni sodelavec PZS Dušan Prašnikar.

Obiskovalcem gora sta lahko kažipot za obisk planinskih koč tudi certifikata PZS okolju in družinam prijazna planinska koča, s katerima se lahko skupno pohvali 50 slovenskih planinskih domov. Okolju prijazne planinske koče zagotavljajo do okolja prijazno in energetsko učinkovito upravljanje koč ter se zavežejo k skrbnemu in celostnemu ravnanju do občutljivega gorskega okolja, medtem ko se osebje družinam prijaznih planinskih koč nenehno in v največji možni meri trudi, da je bivanje na koči prijetno in nepozabno doživetje za najmlajše planince in njihove starše. Na nedavni skupščini PZS je certifikat družinam prijazna planinska koča za obdobje 2024-2027 na novo pridobil Planinski dom Kumer (PK Peca Olševa), nova prejemnika certifikata okolju prijazna planinska koča za obdobje 2024-2027 sta Dom na Smrekovcu (PD Črna na Koroškem) in Dom pod Storžičem (PD Tržič).

Toplejši dnevi utegnejo ljubitelje gora zvabiti tudi na zahtevnejše cilje na nižji nadmorski višini. “Če se odpravite na eno od obljudenih zavarovanih plezalnih poti oz. ferat, imejte v mislih, da zanjo potrebujete izkušnje. V nasprotnem primeru se nanjo raje podajte skupaj z usposobljenim vodnikom, pri katerem preverite kompetence. V vsakem primeru pa ne brez čelade, plezalnega pasu in samovarovalnega kompleta. Izogibajte se gneči, pred obiskom zavarovane plezalne poti pa preverite, če izbrana pot zadostuje vsem varnostnim zahtevam in ni ena izmed tistih domače izdelave z neprimerno opremo in njeno namestitvijo,” še dodaja Šerkezi.

Srečno in varen korak!

Manca Ogrin, predstavnica Planinske zveze Slovenije za odnose z javnostmi
040 352 665, pr@pzs.si
Foto: Manca Ogrin in Branka Potisek