Sladke pijače še dražje
Danes stopajo v veljavo novele petih davčnih zakonov, ki prinašajo ukrepe za večjo konkurenčnost gospodarstva, spodbujajo privabljanje visoko kvalificiranih kadrov in naložb ter zaostrujejo pogoje za normirance. Med ključnimi spremembami izstopa zvišanje davka na sladke pijače – davek na dodano vrednost (DDV) za pijače z dodanim sladkorjem in sladili se je s 1. januarjem zvišal z 9,5 % na 22 %.
Novosti pokrivajo različna področja:
- Privabljanje visoko kvalificiranih kadrov – Zakon o dohodnini uvaja novo davčno olajšavo za mlade visoko kvalificirane kadre (do 40 let), ki se po vsaj dveh letih dela ali študija v tujini vrnejo v Slovenijo, ali za tuje strokovnjake, zaposlene v Sloveniji. Ti bodo pet let po prihodu deležni znižane dohodnine v višini 7 % bruto plače, če njihova plača presega dvakratnik povprečne slovenske plače.
- Višja splošna olajšava – Splošna dohodninska olajšava, ki velja za vse zavezance, se povečuje z 5000 € na 5260 €. Spremenjene so tudi meje dohodninskih razredov in zneski drugih olajšav.
- Spremembe za normirance – Pogoji za obdavčitev po sistemu normiranih odhodkov se zaostrujejo. Najvišja dovoljena meja prihodkov za polne normirance se znižuje s 100.000 € na 60.000 €, za popoldanske normirance pa s 50.000 € na 30.000 €. Hkrati se zvišuje prag za uveljavljanje 80 % normiranih stroškov s 50.000 € na 60.000 € letnih prihodkov.
- Davčne izgube – Omejuje se prenos davčnih izgub, ki jih bo mogoče uveljavljati le v petih zaporednih letih.
- Električna vozila – Ukrep ničelne bonitete za električne avtomobile se podaljšuje za naslednjih pet let, nato pa bo sledilo postopno zviševanje bonitete.
Zakon o DDV poleg zvišanja davka na sladke pijače prinaša tudi dvig praga za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 € na 60.000 € letnega prometa. Hkrati se uvaja možnost skupne identifikacije več zavezancev za DDV.
Gre za prvi paket davčnih sprememb, ki jih je vlada napovedala že leta 2023. Drugi paket bo sledil še letos in bo vključeval predlog zakona o davku na stanovanjske nepremičnine, od katerega si vlada obeta 600 milijonov evrov prihodkov letno. Sredstva bodo namenjena razbremenitvi stroškov dela, zakon pa naj bi bil sprejet do konca leta.