Kako ravnati z živili, ki so prišla v stik s poplavno vodo?

Obilno deževje se je preko noči in v zgodnjih jutranjih urah razbesnelo nad večji del Slovenije, povzročilo številne poplave in sprožilo zemeljske plazove. Na prizadetih območjih so bili aktivirani Štabi Civilne zaščite, na terenu so že od zgodnjih jutranjih ur številne gasilske enote in pa vojska, ki delajo po prioritetah. V upanju, da se bodo razmere vsaj malo umirile in da se napovedi pred novo večerno pošiljko dežja ne bodo uresničile, smo zbrali nekaj nasvetov in priporočil, ki jih je pripravil Nacionalni inštitut za javno zdravje, kako ravnati v izrednih razmerah, kakršne so poplave, ko je hrana prišla v stik s poplavno vodo.

V izrednih razmerah je namreč uživanje varnih živil zelo pomembno. Človek je v tovrstnih situacijah izpostavljen psihičnim in fizičnim naporom, stresu, pomanjkanju, podhranjenosti, etc. To še posebej velja za otroke, nosečnice in starejše ljudi ter za ljudi z oslabljenim imunskim sistemom, ki so dovzetnejši za okužbe in zastrupitve z živili. Tudi zato je izjemno pomembno, da živila, ki so bila v stiku s poplavljeno vodo, pred uživanjem preverimo.

Ne smemo pa pozabiti, da je pri čiščenju poplavljenih prostorov tveganje za okužbo z različnimi mikroorganizmi večje, zato v delo ne vključujemo za okužbe dovzetnejših oseb (otroke, starejše osebe, nosečnice, kronične bolnike).

Kako po umiku vode iz poplavljenih prostorov, kjer shranjujemo živila, le ta preveriti?

• Živila, ki so prišla v stik s poplavno vodo, zavržemo.
• Vsa živila pregledamo, če morda ne vsebujejo tujkov (koščkov stekla, drobcev drugih poškodovanih predmetov …). Živila, ki vsebujejo tujke, zavržemo.
• Na mokrih živilih in na zalogah suhe zelenjave, sadja in žitaric v vlažnem okolju se pogosteje pojavlja plesnivost. Nekatere plesni izločajo toksine – strupe, ki so zdravju škodljivi. Zato plesniva živila vedno zavržemo.
• Vsebino iz poškodovanih vreč, ki ni bila v stiku s poplavno vodo, preložimo v nove vreče, ki jih skladiščimo ločeno od nepoškodovanih in jih prednostno porabimo.
• Zavreči je treba pločevinaste konzerve z živili, ki so kakorkoli poškodovane, npr. so napihnjene, predrte, zarjavele, brez označb in živila v poškodovani, razpokani, polomljeni stekleni embalaži.
• Živila v originalno zaprti, nepoškodovani pločevinasti in stekleni embalaži, ki je prišla v stik s poplavno vodo, so najverjetneje varna. Če je le možno, zunanjost embalaže pred uporabo očistimo in jo v celoti operemo. Površino embalaže po možnosti tudi razkužimo z ustreznim razkužilom po navodilih proizvajalca. Pazimo, da razkužilo ne pride v stik z živilom.
• Živila, ki so bila izpostavljena kemičnemu onesnaženju, je treba zavreči. Na splošno velja, da kemičnih snovi ne moremo sprati z živil (npr. naftnih derivatov …).

Če hladilniki in zamrzovalniki niso bili poplavljeni in do izpada električne energije ni prišlo, lahko v njih shranjena živila uporabimo. Med izpadom električne energije hladilnikov in zamrzovalnikov ne odpiramo, če to ni nujno potrebno

Po vrnitvi električne energije moramo preveriti ustreznost živil. Nikoli ne ocenjujemo živil samo po videzu in vonju. Če pa je že videz ali vonj živil sumljiv ali neprimiren, živila raje zavrzimo.

Hladilniki:

• če je izpad elektrike trajal manj kot štiri ure in hladilnika nismo odpirali, so živila v hladilniku varna;
• če je temperatura v hladilniku zrasla nad 8 ºC za manj kot dve uri, hitropokvarljiva živila (meso, perutnina, ribe, mleko, mehki siri, gotove jedi) porabimo takoj;
• če je temperatura v hladilniku zrasla nad 8 ºC za več kot dve uri, hitropokvarljiva živila (meso, perutnina, ribe, mleko, mehki siri, gotove jedi) zavržemo (glej Tabelo 4);
• ostala, manj občutljiva živila, kot so zelenjava, sadje, trdi siri, cela jajca so varna dalj časa.

Ko govorimo o živilih, ki so bila shranjena v hladilniku ali skrinji in je prišlo medtem do izpada električne energije, je pomembno, da preverimo vsako živilo posebej. V pomoč za oceno varnosti so nam lahko podatki v spodnjih tabelah

Varnost živil, shranjenih v hladilniku, ob izpadu električne energije – kdaj so živila še varna in kdaj živila niso varna (povzeto po USDA – United States Department of Agriculture)

Varnost živil, shranjenih v zamrzovalniku, ob izpadu električne energije – kdaj so živila še varna in kdaj živila niso varna (povzeto po USDA -United States Department of Agriculture)

Zamrzovalniki:

• preverimo vsako živilo posebej.
• če so v živilu še prisotni ledeni kristali, je živilo varno in ga ponovno zamrznemo. Taka živila so varna, a so lahko slabše kakovosti.
• če je živilo popolonoma odtajano, ga ponovno ne zamrzujemo, ampak ga takoj porabimo ali zavržemo.

Skrbno je treba preveriti, ali so katera gotova živila, ki jih toplotno ne obdelamo več (na primer sladice, narezki, solate), prišla v stik s sokom surovega mesa. Taka živila zavržemo.

V izrednih razmerah je pitna voda iz javnih vodovodov pogosto onesnažena. Takrat
jo je treba prekuhavati ali kako drugače pripraviti za varno uporabo v prehranske
namene. V izrednih razmerah zato spremljamo informacije upravljavca vodovoda oziroma drugih pristojnih inštitucij o kakovosti pitne vode in upoštevamo njihova navodila o morebitnih ukrepih (prekuhavanje, prepoved uporabe pitne vode za prehranske namene, izpiranje hišnega vodovnega omrežja …).

Na Javnem komunalnem podjetju Prodnik so povedali, da oskrba s pitno vodo na območju občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče zaenkrat poteka nemoteno: “Voda iz javnega vodovoda je trenutno pitna in varna za uporabo. Razmere bomo tudi v prihodnje skrbno spremljali. Morebitne spremembe bomo objavljali na naši spletni strani in medijih, zato uporabnike prosimo, da redno spremljajo objave. Zaradi povišanega vodostaja vseh vodotokov je preobremenjen kanalizacijski sistem, zato uporabnike pozivamo, da ga v najmanjši možni meri obremenjujejo z odpadno vodo.”

Petra Petravič; Foto: canva.com