Dobrodošli v Domžalah, tokrat Krajinski park Kolpa
V okviru dogodkov Dobrodošli v Domžalah se bo na ploščadi na tržnem prostoru v soboto, 12. aprila 2014, predstavil Krajinski park Kolpa s svojo turistično, glasbeno in kulinarično ponudbo.
Prav na cvetno soboto boste lahko občudovali običaj zelenega Jurija, ki prinaša pomlad. V Beli krajini še danes izberejo mladeniča, ki ga napravijo v sveže zelenje. Dekleta v tem času okrasijo mlado brezo s pisanimi trakovi in rožami. Nato se skupina napoti v mestno jedro. Na čelu stopajo fantje, ki piskajo na frule in trobijo. S tem simbolično odganjajo zle sile, ki hočejo preprečiti prihod pomladi.
Bela krajina in z njo reka Kolpa je prava zakladnica etnoloških posebnosti, ki jih bodo predstavniki Krajinskega parka Kolpa predstavili tudi v Domžalah. S seboj bodo namreč pripeljali folklorno skupino v značilnih belih belokranjskih narodnih nošah, tamburaški ansambel in ljudske pevke. Ob tem bodo predstavili še ponudbo značilnih belokranjskih jedi in vin ter izdelkov iz volne.
V času pred veliko nočjo bodo prikazali, kako nastajajo značilne belokranjske pisanice, tako da bo predstavitev Krajinskega parka Kolpa v Domžalah minila v znamenju cvetne nedelje in velike noči.
Naslednja prireditev Dobrodošli v Domžalah bo v soboto, 17. maja, ko se bo na tržnem prostoru predstavila Izola s svojo turistično, kulinarično in drugo ponudbo.
Krajinski park Kolpa
Krajinski park Kolpa se razprostira ob mejni reki Kolpi in sicer na območju med Starim trgom in Dragoši, v celoti znotraj občine Črnomelj. Glavna znamenitost Krajinskega parka Kolpa je prav gotovo reka Kolpa s svojo dolino, ki skozi območje parka večkrat spremeni svoj značaj. Na začetku obravnavanega območja med Učakovci in Vinico se dolina odpre proti osrednjemu Belokranjskemu ravniku in se spet zoži pri Podklancu. Tod Kolpa teče v bolj ali manj ozki dolini pod Ziljami in Preloko vse do Žuničev, kjer se dolina do Miličev še izraziteje zoži in tvori kanjon z visokimi, previsnimi skalnimi stenami izmenično na obeh bregovih. Tu reka naredi največji zasuk v svojem toku in potem naprej teče proti severu in severozahodu. Pri Fučkovcih se počasi začenja nižinski tok po ravninskem svetu aluvialnih nanosov, kjer se dolina najbolj razširi.
Poleg reke Kolpe in drugih pomembnih naravnih vrednot, izmed katerih so nekatere zaradi svoje naravovarstvene izjemnosti zavarovane tudi kot ožje zavarovano območje – naravni spomenik oziroma naravni rezervat ter ostalih naravovarstvenih vsebin, predstavlja pomemben element parka tudi kulturna krajina območja, prepletena s steljniki, vrtačami in gmajnami, ki jo je človek s svojim marljivim delom oblikoval in jo ohranil vse do danes.
Pomembni element parka je tudi bogata kulturna dediščina, med katero izstopajo dvori – štiristranično zaprte domačije, ki jih sestavljajo stanovanjska hiša, skedenj, hlev in na sredini dvorišče, gradovi ter številni mlini pa tudi žage ob reki Kolpi.